Natančen pregled 103 znanstvenih študij o onesnaženju hrane z mikroplastiko je pokazal, da lahko že tako preprosta dejanja, kot je odpiranje plastenke s pijačo ali uporaba plastične deske za rezanje, odluščijo drobne delce običajnih polimerov.
Tudi steklenice s plastičnim pokrovom in tesnilom, plastično obložene škatle za pico in drugo hrano, plastično obložene enkratne skodelice za kavo, plastične čajne vrečke, plastični ovitki in plastične posode za shranjevanje in mikrovalovno pečico izločajo mikroplastiko kot perzijska mačka dlake spomladi.
Po mnenju ekipe pod vodstvom biologinje Lise Zimmermann iz neprofitne organizacije Food Packaging Forum v Švici, je problem prisoten povsod.
“To je prvi sistematičen dokaz, kako lahko običajna in nameravana uporaba živil, pakiranih v plastiko, onesnaži z mikro- in nanoplastiko,“ je povedala Zimmermannova. “Ugotovili smo, da je embalaža živil dejansko neposreden vir mikro- in nanoplastike, ki jo merimo v živilih.“
Bolj, kot znanstveniki raziskujejo mikro- in nanoplastiko ali MNP, bolj se zavedajo, kako razširjena je postala. To so drobni koščki materiala – premajhni, da bi jih lahko videli – ki se sproščajo iz različnih polimerov med uporabo ali z razpadanjem v okolju.
Plastika je v naši sodobni družbi prisotna povsod in ponuja poceni, enostavno izdelano rešitev za vse; od shranjevanja do oblačil in pohištva. V zadnjih desetletjih je postalo jasno, da njena odpornost proti razgradnji ne pomeni, da se ne more razpadati na manjše delce, ki zlahka pronicajo skozi ekosisteme.
Študije so pokazale, da je mikroplastika prisotna v celotnem človeškem telesu, vključno s placento. Najdena je bila v vseh glavnih organih miši, vključno z njihovimi zarodki.
Še bolj zaskrbljujoče je, da imamo zelo malo podatkov o vplivih na zdravje- kolikor jih je na voljo, pa niso obetavni: lanska študija je pokazala, da imajo bolniki s srčnimi in možganskimi kapi, ki imajo visoko koncentracijo mikroplastike v plaku karotidne arterije, znatno povečano tveganje za smrt.
Zimmermann in njeni sodelavci so pregledali 103 študije, ki so preučevale prisotnost plastičnih delcev v hrani in simulantih hrane. Iz teh študij so izluščili 600 vnosov o izdelkih, ki pridejo v stik z živili, od katerih je 96 odstotkov poročalo o prisotnosti MNP.
Ti vnosi so bili zbrani v iskalni in filtrirni preglednici, ki je dostopna vsem, tako da lahko uporabniki poiščejo različne vrste izdelkov, ki pridejo v stik z živili, od embalaže do stekleničk za dojenčke, pa tudi različne vrste plastike.
Raziskovalci so ugotovili, da je več študij pokazalo, da se pri nekaterih plastičnih izdelkih za večkratno uporabo, kot so melaminske skodelice, količina mikroplastike z vsakim pranjem poveča. To kaže, da ponavljajoče segrevanje in obraba povečata hitrost razgradnje teh izdelkov, zaradi česar so plastični grelniki vode še posebej nevarni.
Raziskovalci tudi ugotavljajo, da ultra predelana hrana vsebuje več mikroplastike kot minimalno predelana hrana. Razlog za to je preprost: več predelovalnih stopenj pomeni večjo izpostavljenost plastičnim napravam za predelavo hrane, kar povzroči več MNP v končnem izdelku.
Raziskovalci pravijo, da njihove ugotovitve jasno kažejo, da je potrebno ne le veliko več raziskav, ampak tudi več ukrepov za zmanjšanje uporabe plastike v embalaži in pri pripravi hrane.
“Naša študija kaže, da lahko plastični izdelki, ki pridejo v stik z živili, v predvidenih ali predvidljivih pogojih uporabe sproščajo MNP v živila,“ pišejo v svoji študiji.
“Prispevek plastičnih izdelkov, ki pridejo v stik z živili, k izpostavljenosti ljudi MNP je trenutno nejasen in zahteva nadaljnje raziskave. Potrebne so tudi nadaljnje raziskave za ugotovitev vplivov izpostavljenosti MNP na zdravje ljudi, vendar je previdnostni pristop, usmerjen v omejevanje izpostavljenosti ljudi MNP, tudi iz izdelkov, ki pridejo v stik z živili, smiseln.“
PREBERITE TUDI: Raziskava: žvečilni gumi v slino sprošča delce mikroplastike
