Glede na prepričevanje stroke se verjetno zdi ta trditev večini tako neverjetna, da človek potrebuje nekaj časa, da si zbistri oprane možgane in v celoti razume njen pomen. A dejstvo, da ljudje z visokim holesterolom živijo najdlje, kar jasno izhaja iz številnih znanstvenih člankov.
Toda poglejmo si srčno umrljivost in tveganje za smrt zaradi srčnega infarkta, če je holesterol visok.
Stari z nizkim holesterolom umirajo veliko pogosteje
Poglejmo na primer ugotovitev doktorja Harlana Krumholza z oddelka za kardiovaskularno medicino na univerzi Yale, ki je poročal, da stari ljudje z nizkim holesterolom dvakrat pogosteje umrejo zaradi srčnega napada kot stari ljudje z visokim holesterolom. Zagovorniki kampanje za zniževanje holesterola njegovo ugotovitev vztrajno ignorirajo ali jo imajo za redko izjemo, ki je posledica naključja med velikim številom študij, ki ugotavljajo nasprotno.
Vendar ta študija ni izjema – obstaja veliko ugotovitev, ki so v nasprotju z lipidno hipotezo (ker natanko to je: zgolj hipoteza). Natančneje, skoraj vse študije starih ljudi so pokazale, da visok holesterol ni dejavnik tveganja za koronarno srčno bolezen. Enajst študij starih ljudi je dalo enak rezultat, nadaljnjih sedem pa je pokazalo, da visok holesterol tudi ne napoveduje umrljivosti zaradi vseh vzrokov, od takrat pa je bilo objavljenih še več takih študij.
Več kot 90 odstotkov tistih, ki umrejo zaradi srčnega infarkta ali možganske kapi, je starejših od 65 let. Spomnite se tudi, da visok holesterol ni dejavnik tveganja za ženske, prav tako ne za številne druge skupine prebivalstva.
Vendar imajo tisti, ki imajo visok holesterol, kar nekaj koristi – tako je vsaj petnajst študij pokazalo, da je skupna umrljivost obratno sorazmerna s skupnim ali LDL-holesterolom ali obema. To pomeni, da je dejansko veliko bolje imeti visok holesterol kot nizek, če želite doživeti visoko starost.
Nizek holesterol slabši od visokega
Številne študije so pokazale, da je nizek holesterol v mnogih pogledih slabši od visokega. Na primer, v devetnajstih obsežnih študijah o več kot 68.000 umrlih, ki jih je pregledal David R. Jacobs s sodelavci z Oddelka za epidemiologijo na Univerzi v Minnesoti, je nizek holesterol napovedoval večje tveganje za smrt zaradi bolezni prebavil in dihal.
Večina bolezni prebavil in dihal ima namreč infekcijski izvor, zato je pomembno vprašanje, ali je okužba tista, ki znižuje holesterol, ali nizek holesterol tisti, ki poveča dovzetnost za okužbo? Verjetno ste že uganili, kaj trdi “stroka”, ki zagovarja zniževanje ravni holesterola, toda: ali je to res?
Da bi odgovorila na to vprašanje, je skupina Davida Jacobsa petnajst let spremljala več kot 100.000 zdravih posameznikov na območju San Francisca. Ob koncu študije so bili tisti, ki so imeli na začetku študije nizek holesterol, pogosteje sprejeti v bolnišnico zaradi bolezni dihal ali kake druge vrste okužbe. Te ugotovitve ni mogoče razložiti z argumentom, da je okužba povzročila znižanje holesterola, kajti kako bi lahko bil nizek holesterol posledica bolezni, s katero se še niso srečali? Ali ni veliko bolj verjetno, da so zaradi nizkega holesterola na nek način postali bolj ranljivi za bolezen ali da je visok holesterol zaščitil tiste, ki niso zboleli?
Obstaja veliko dokazov, ki podpirajo to razlago.
Nizek holesterol poveča tveganje za okužbe; visok holesterol ščiti
Neporočeni mladi moški s predhodno spolno prenosljivo boleznijo ali boleznijo jeter imajo veliko večje tveganje, da se okužijo z virusom HIV kot drugi ljudje. Podobni rezultati so bili pridobljeni v študiji pregledanih oseb v okviru programa MRFIT. Šestnajst let pozneje je za aidsom umrlo štirikrat več oseb z najnižjim holesterolom v primerjavi s tistimi, ki so imele najvišji holesterol.
Bolezni srca lahko povzročijo oslabitev srčne mišice. Šibko srce pomeni, da v arterije priteče manj krvi in s tem manj kisika. Da bi nadomestilo zmanjšano moč, se srčni utrip poveča, vendar pri hudem srčnem popuščanju to ne zadostuje. Takšni bolniki postanejo zadihani, ker se v tkiva dovaja premalo kisika, tlak v žilah se poveča, ker srce ne more z zadostno močjo odvajati krvi iz srca, in postanejo edematozni, kar pomeni, da se v nogah, v resnih primerih pa tudi v pljučih in drugih delih telesa, nabira tekočina. To stanje imenujemo kongestivno ali kronično srčno popuščanje.
Obstaja veliko indicev, da imajo bakterije ali drugi mikroorganizmi pomembno vlogo pri kroničnem srčnem popuščanju; pa tudi, da je tveganje za srčno popuščanje veliko večje pri ljudeh z nizkim holesterolom.
Poleg tega so otroci, rojeni z zelo visokim holesterolom, tako imenovano družinsko hiperholesterolemijo, zaščiteni pred okužbami. Toda če prirojen visok holesterol ščiti pred okužbami, bi moral imeti prirojen nizek holesterol nasproten učinek. In vse kaže, da je to res.
Otroci s sindromom Smith-Lemli-Opitz imajo zelo nizko raven holesterola, ker encim, ki je potreben za zadnji korak pri sintezi holesterola v telesu, ne deluje pravilno. Večina otrok s tem sindromom se rodi mrtva ali pa zgodaj umre zaradi hudih okvar možganov. Tisti, ki preživijo, so imbecilni, imajo zelo nizko raven holesterola ter pogoste in hude okužbe. Če pa njihovo prehrano dopolnimo s čistim holesterolom ali dodatnimi jajci, se holesterol poveča, okužbe pa postanejo manj resne in manj pogoste.
Ni protislovnega opažanja, ki ga verniki ne bi mogli razložiti. Eno najbolj presenetljivih odstopanj se je pojavilo v dveh nedavnih študijah iz ZDA. Prva je prišla z medicinskega oddelka Univerze Kalifornije v Los Angelesu. Skupno 137.000 bolnikov iz 541 bolnišnic v ZDA je bilo sprejetih zaradi akutnega srčnega napada. Pri vseh so v prvih 24 urah po sprejemu analizirali holesterol. Na presenečenje avtorjev so ugotovili, da je bil njihov holesterol nižji od normalnega. Natančneje: njihov povprečni skupni holesterol je bil 174 (4,46 mmol/l), “slab” holesterol LDL pa je bil prav tako veliko nižji od običajnega.
Glede na to, da gre za največjo študijo o ravni holesterola pri srčnih bolnikih, ki je bila kdaj koli objavljena, rezultata ni mogoče pojasniti z argumentom, da gre za naključje. Raziskovalci so bili seveda presenečeni. Ena od razlag bi lahko bilo znano dejstvo, da se holesterol pri bolnikih z akutnim miokardnim infarktom zniža, vendar so jo zavrnili, saj se to zgodi najprej po dveh ali treh dneh, znižanje pa je največ za petnajst odstotkov.
Ali so se avtorji, od katerih je tri podpiralo osem velikih farmacevtskih podjetij, zavedali, da so naleteli na nekaj pomembnega? Da visok holesterol morda ni vzrok za srčne bolezni?
Seveda ne. “Ugotovili” so, da je treba holesterol še bolj znižati.
Nekaj mesecev pozneje je raziskovalna skupina z inštituta Henry Ford Heart and Vascular Institute v Detroitu prišla do podobnega rezultata. Znova je bil holesterol LDL, izmerjen v prvih 24 urah po sprejemu, nižji od običajnega, ne višji. Natančneje, pri polovici od 500 bolnikov je bil LDL-holesterol nižji od 105 (2,69 mmol/l). Menili so, da je šlo nekaj narobe, in bili prepričani, da imajo tisti, katerih LDL je bil nižji od 105, veliko več možnosti za preživetje kot tisti, katerih LDL je bil višji, saj so nam vsem to že večkrat povedali “strokovnjaki” za srce in, jasno, farmacevtska podjetja.
Tri leta pozneje se je izkazalo, da je med tistimi z najnižjim LDL-holesterolom umrlo šestindvajset bolnikov, med tistimi z najvišjim LDL-holesterolom pa le dvanajst. Avtorji so menili, da je njihova ugotovitev zelo pomembna. Svoje bralce sta posvarila pred lažnim občutkom varnosti pri bolnikih z nizkim LDL. Čeprav se je več bolnikov z nizkim LDL zdravilo s statini, so zapisali , “ti bolniki morda dejansko potrebujejo bolj agresivno spreminjanje tveganja”.
Pred kratkim so neodvisni raziskovalci objavili članek, v katerem so pregledali 19 študij o starejših ljudeh (> 60 let), ki so jih spremljali več let. Niti ena od teh študij ni pokazala, da bi holesterol LDL (označen kot “slab”) predisponiral k srčno-žilnim boleznim; nasprotno, večina jih je pokazala, da najdlje živijo tisti z visokim holesterolom LDL.
Razlaga je logična: le redki vedo, da LDL, molekula, ki prenaša holesterol v krvi, sodeluje v imunskem sistemu tako, da se prilepi na vse kionde miocroorganizmov in njihovih strupenih produktov ter jih inaktivira.
Za konec pa šem nekaj zanimivosti
- Holesterol ščiti pred okužbami in aterosklerozo.
- Holesterol lahko ščiti pred rakom.
- Ugotovljena je bila močna povezava med nizkim holesterolom in nasiljem. Razmerje kvot za nasilje pri holesterolu <180 mg/dl je bilo 15,49.
- V več študijah je bila ugotovljena povezava med nizkim holesterolom in samomorom. V eni od raziskav je bilo na primer ugotovljeno, da je bilo pri osebah v najnižjem kvartilu (četrtem) koncentracije holesterola tveganje za samomor več kot šestkrat večje kot pri osebah v najvišjem kvartilu.
Zaključek
Številne študije so pokazale, da je vsaj pri ljudeh, starejših od 60 let, visoka raven holesterola povezana z nižjo stopnjo umrljivosti, kar ruši hipotezo o holesterolu kot vzroku srčnih bolezni.
Zakaj je ob toliko nasprotnih dokazih holesterolna teorija še vedno tako priljubljena? Po besedah avtorjev študij gre za denar: za stran, ki tako vneto zagovarja tako imenovano holesterolno teorijo, je količina denarja na kocki prevelika, da bi izgubila boj.
PREBERITE TUDI: Zgodba o holesterolu: (še ena) velika prevara farmacevtske industrije
