Drugi, a zato nič manj pomemben vidik kupovanja plastenk pa je ekološki. Dejstvo je, da se plastika, iz katere so plastenke, praktično nikoli ne razgradi in se tako kontinuirano nalaga v našem okolju. Skoraj 90 % plastenk se ne reciklira in pristanejo v našem okolju, kjer bi trajalo oz. traja tisoče (!) let, da se razgradijo.
Za izdelavo plastenk za vodo se porabi toliko olja/nafte, da bi za to količino lahko celo leto vozilo 100.000 avtomobilov. Še nadaljnje količine se ga porabi za prevoz te vode po svetu. Poleg tega se pri izdelavi plastenk porabi na hektolitre vode, prav tako tudi pri postopku čiščenja, pri katerem se porabi kar dvakrat več vode kot se z njo napolni plastenke!
To pa še ni vse – nastradajo seveda ponovno tisti, ki so pri vsem najmanj krivi – to so živali.
Največje morske želve orjaške usnjače umirajo, saj pogosto zaužijejo plastenke. Razlog je v tem, da se sicer prehranjujejo z meduzami oz. ožigalkarji, ki so precej podobne plastenkam – in tako v prepričanju, da bodo pojedle meduzo, pojedo plastično embalažo. Raziskava je pokazala, da je od leta 1885 dalje umrlo več kot 400 teh želv, pri več kot tretjini pa so v prebavilih našli plastiko. Poleg plastičnih vrečk so želve zaužile tudi plastične ovitke, žlice in ostalo nesnago sodobnega načina življenja človeka. V teh primerih zaužito sicer naj ne bi bilo vedno vzrok smrti, je pa vsekakor jasen pokazatelj, da je nerazgradljivih odpadkov, kamor sodi tudi plastika, odločno preveč – in žal tudi z vsakim dnem več. Eden izmed raziskovalcev, morski biolog Mike James z univerze v Halifaxu, je dejal: “Ne glede na to, če umreš od tega ali ne, če zaužiješ plastiko, to nikakor ne more biti dobro. To ni nekaj, kar naj bi te želve jedle in naravnost grozljivo je, da se v njihovi ‘prehrani’ pojavlja tako pogosto kot se.”
V raziskavi, v kateri so hoteli ugotoviti, kako pogosto želve zaužijejo plastenke, so zajeli 408 želv, ki so nasedle – med njimi jih je kar 138 (torej 34 %) vsebovalo plastiko! Skupaj s porastom proizvodnje in uporabe izdelkov iz plastike od leta 1950 dalje narašča tudi število želv, ki te plastične izdelke ‘vsebujejo’. Ta plastika lahko zapre prebavo in povzroči zatekanje in zaviranje prebave in tako vodi v počasno in bolečo smrt. Mike James je še dodal: “Orjaške usnjače so preživele veliko uničujočih dogodkov, zdaj pa se morajo soočati z nevarnostmi, ki jih prinaša človek in njegov način življenja.”
Ob vseh teh podatkih se lahko vprašamo, zakaj bi sploh uživali nekaj, kar je strupeno, če se temu lahko izognemo, in ali se te snovi iz telesa izločajo (in če se, po kolikšnem času) ali kumulirajo. Osveščen potrošnik, ki mu ni vseeno za njegovo zdravje in zdravje njegovih potomcev, bo nad izdelki, ki mu lahko škodujejo, potegnil črto oz. jih vsaj omejil na najmanjšo možno mero. Če pa kljub vsem ugotovitvam še vedno vseeno dvomite, da je voda iz pipe bolj zdrava, si namesto plastenk raje omislite vodni filter.
Uporaba vode iz plastenk torej ne vpliva samo na naše zdravje, temveč tudi na zdravje živali na Zemlji in ima katastrofalen vpliv na okolje. Zato, kadar ni nujno (torej kadar gremo npr. na pot ali pri športu) nikar ne kupujmo vode in ostalih napitkov v plastenkah. Nekaj malega pa lahko naredimo tudi s tem, da plastične izdelke vržemo v smeti, se trudimo izogibati plastičnim izdelkom in ovojnini na sploh, če oz. kadar pa jih že moramo uporabiti, jih uporabimo večkrat, preden jih odvržemo. In nikar ne pozabimo na nakupovalne vrečke iz blaga, ki poleg tega, da jih lahko uporabljamo dolgo časa, so tudi razgradljive.
