V zadnjem času lahko opazimo intenziven porast prodaje in porabe vode iz plastenk, saj ljudje ne želijo več piti vode iz pipe, češ, da ni ‘zdrava in dovolj čista’, k čemur so zagotovo doprinesla mamljiva oglasna sporočila z energije polnimi, srečnimi in vitalnimi ljudmi, slikami neokrnjene narave in izvirov kristalno čiste vode na plastenkah in podobno. V prepričanju, da delajo nekaj koristnega za svoje zdravje, uporabniki tako kupujejo desetine plastenk tedensko – ne vedoč, da sebi in svojim otrokom dajejo strupe, ki imajo vpliv na hormonsko ravnovesje v telesu.
Znanstveniki v Nemčiji so v raziskavi namreč ugotovili, da plastika z oznako PET (preverite na dnu svojih plastenk), ki se jo med ostalim uporablja za plastenke za vodo, sprošča kemikalije, ki motijo delovanje hormonov. Te snovi se sproščajo v vodo in seveda tudi v vse ostale, v PET plastiko ‘ustekleničene’ pijače, ki nato vplivajo na estrogen in ostale reproduktivne hormone – tako kot snovi za plastificiranje BPA in ftalati (phthalates). Torej če pijete ustekleničeno vodo – ali še huje, jo dajete svojim otrokom – s tem uživate tudi estrogene komponente.
Drugi škodljiv učinek je, da ribe zaradi estrogenega delovanja plastike spreminjajo spol. Po svetu se namreč pojavlja zaskrbljujoče visoko število moških rib, ki začenjajo razvijati ženske spolne organe in celo proizvajati jajčeca. V raziskavah o škodljivem delovanju vode iz plastenk so v plastenke z vodo dali posebne polže, ki so izjemno občutljivi na estrogene komponente in po osmih tednih življenja v njih so imeli polži v plastenkah več kot dvakrat več zarodkov v svojih telesih kot polži, ki so v tem času živeli v steklenicah.
Testi so pokazali tudi neprimerljivo manj estrogenega delovanja v vodi iz pipe kot pa najbolj ‘kakovostne’ (glede na obljube oglaševalcev in cene) vode iz plastenk. Dr. Wagner, znanstvenik, ki je raziskavo vodil, je dejal, da je po teh rezultatih ponovno pričel s pitjem vode iz pipe, ki v zadnjem času neupravičeno dobiva slab sloves oz. preprosto ni več ‘in’.
Podobno je pokazala druga raziskava, ki jo je vodil dr. William Shotyk in ki je bila objavljena v reviji Royal Society of Chemistry’s. Ta raziskava je pokazala, da so v vodi sledovi antimona, kemikalije, ki se jo uporablja za izdelavo PET (polyethylene terephthalate) plastenk, ki jih uporablja velika večina ‘proizvajalcev’ ustekleničene vode. Že zelo majhne količine antimona lahko povzročijo, da se počutimo bolne in depresivne, medtem ko v večjih količinah izzove intenzivno bruhanje ali celo smrt. Raziskava je pokazala tudi, da se te snovi v vodi, ki je v plastenkah, višajo skupaj s časom, ko je voda v plastenkah – količine so se kar podvojile v samo treh mesecih!
Profesor Shotyk je dejal: “Nočem prestrašiti ljudi, vendar dejstvo je, da se antimon kontinuirano sprošča v vodo, ki je v plastenkah, zato voda iz plastenk ni primerna za pitje.” V svoji raziskavi je testiral navadno vodo in mineralno vodo različnih proizvajalcev plastenk, ki so naprodaj v Kanadi, nato jo je ponovil še z evropskimi vodami. Raziskavi sta pokazali enaka dejstva: navadna voda je vsebovala izredno malo antimona. Testirana takoj po nalitju v plastenke je bila vsebnost antimona že višja, šest mesecev po odprtju plastenke pa izredno visoka. Antimon namreč prehaja v vodo na podoben način kot aroma in okus iz čajne vrečke.
Seveda pa bodo tisti, ki od prodaje vode iz plastenk mastno služijo, trdili drugače – Elizabeth Griswold, direktorica Kanadske zveze za ustekleničeno vodo (Canadian Bottled Water Association), je namreč dejala: “Količine antimona v vodi iz plastenk ljudi ne ogroža. Gre za sledove te snovi”.
Seveda pa se z njo ne strinjajo strokovnjaki, ki so izvajali teste in raziskave in ki so se po ugotovitvah iz raziskav odločili, da ne bodo nikoli več pili vode iz plastenk. Dr. David Coggan, ki dela na univerzi v Southamptonu, je pozval, naj se opravijo nadaljnje raziskave, saj podatki, ki so na voljo, ne dajejo dovolj informacij o učinkih antimona in koliko ga je treba zaužiti, da ima strupeno delovanje. Poleg tega so v nekaterih vodah našli še druge strupene snovi, med drugimi naftalin (naphthalene), ki v večjih količinah povzroča poškodbe jeter.
Že dolgo pijem vodo iz pipe, tako iz zdravstvenega kot iz ekološkega razloga. Vodo v plastenki kupim le, če res ne gre drugače. Drugače pa imam vprašanje glede te PET oznake. Ali ni pri tem pomembna tudi številka? Ponavadi je na plastenki tak trikotniček in v njem je npr. št. 1, 2 ali 3. Sama pa imam stekleničko iz nalgena, ki ima št. 7 in je plastika veliko trša. Menda naj bi bila ta tudi boljša oz. naj ne bi sproščala škodljivih snovi v vodo. Ali to drži?
Tudi meni se zdi, da je pomembna številka. Drugače pa sem do sedaj mislila, da ob normalni uporabi ni nobenega tveganja. Res zanimivo. Sicer jaz res redko kupim ustekleničeno vodo. Dostikrat pa plastenko uporabim, da vanjo natočim vodo doma in jo vzamem sabo, če kam grem. Moram razmisliti o nakupu česa drugega. No, kupujem pa Radensko v plastenki. V steklenici je nisem videla. Je katera opazila?
In uboge želve. 🙁
V glavnem naj bi bila voda v PET1, drugih skoraj ni opaziti (jaz nisem našla nobene v \’izvidnici\’). Tudi v vseh raziskavah so omenjali le PET, nikjer številk v smislu, da bi bile katere boljše ali slabše. Po raziskavah je ena izmed raziskovalk izjavila (citiram): \”I used to say: 4, 5, 1, and 2 are safe. All the rest are bad for you. Now, I\’m not saying that anymore. We don\’t know about 4, 5, 1, or 2. This raises questions about all plastic bottles.\”
Tanja, odličen članek, ki izpostavlja tudi ekološki vidik. Upam, da ga bo prebralo čim več ljudi in ga vzelo resno. Sama pijem izključno vodo izpod pipe, vsesplošno pa opažam, da se voda v plastenkah še vedno precej dobro prodaja. Za moje pojme je to samo eden od velikih potrošniških nesmislov.
Romy, Radensko seveda lahko kupiš tudi v steklenicah, na prodajnih policah lahko najdeš tudi pollitrsko steklenico. 🙂
Aja, madeira*: tudi trše plastike naj bi sproščale škodljive snovi – oznaka 7 pomeni druge plastike, kamor največkrat sodi polycarbonate (PC/PLA), ki sprošča strupeno snov bisfenol (bisphenol A, BPA), ki deluje kot estrogen. Ta se sprošča še posebej intenzivno, če se v \’steklenico\’ natoči toplo ali vročo tekočino. In kar je najhuje, so iz tega materiala narejene stekleničke za hranjenje dojenčkov in otrok (poleg ostalih iz tršega materiala, ki jih imajo ljudje za izlete, šport, pohode …), kamor pa se seveda nataka ravno tople tekočine. Izločanje pa se poveča tudi z intenzivnim čiščenjem (drgnjenje, dajanje v vrelo vodo
A se da kje v Sloveniji dobiti stekleničko (za hranjenje) iz stekla? Mogoče celo obstaja kak \”eko baby center\”? (vse najdem v tujini, pri nas pa nič)
Odličen članek!! Ko sem prvič zasledila podatke, koliko vode, energije, nafte… se porabi za eno plastenko vode, sem bila dejansko šokirana, za kako potraten postopek gre. Zato že dolgo uporabljam filter za vodo (ker je naša voda zelo klorirana), v službi pa imam steklenko in steklen vrč. Oboje je super, vodo ohranja hladno, zlahka se očisti, pa še ekološko je. Moram pohvaliti tudi starša, ki v službi uporabljata steklenico za vodo 🙂
Ah, brez veze 🙁 Kaj naj rečem… včasih bi se prav rada odselila na kakšen človeku bolj prijazen planet.
Aja, Tanja, res ful ful hvala za razlago! 😉
Sem našla steklene stekleničke celo v babycentru (ampak moraš vsako slikico posebej klikniti, da vidiš, iz česa je… če sploh piše…)
Vanni hvala za namig. Zlatka si:) Jaz ponavadi samo letim v trgovino, hitro vzamem in takoj na blagajno. Ne maram nakupovati v živilskih trgovinah:S
Definitivno bomo pri nas naredili ta premik in kupovali Radensko v steklenicah.
Jaz imam Sigg stekleničko. Upam, da je to varno.
Jaz pijem navadno Costello in pa Frutiq. Za vodo s pipe v LJ pa resnično nimam želodca, ker je takorekoč popolnoma bela, ko jo natočim v kozarec in je resnično primerna zgolj za umivanje – pa še to bolj tako-tako, ker mi kožo takorekoč skorajda razžre. Na rodni grudi je drugače, si brez problema natočim vodo s pipe, se opazi ogromna razlika.
Žal nimamo vsi sreče, da bi imeli doma vodo iz pipe, ki je dejansko neoporečna. Živim na območju, kjer se voda črpa izpod kmetijskih površin in je po vseh raziskavah neprimerna za pitje v večjih količinah. Zakaj je tako, se ve- v vodi je polno pesticidov, sledi gnojil in vsega drugega, ki pripomore k boljšemu pridelku. Glede na to, da sama verjamem, da je manjše zlo v tem primeru še vedno voda iz plastenk, jo bom še naprej kupovala (in seveda reciklirala embalažo).
baje so tudi Siggove aluminijaste posode za vodo sporne, saj je notranjost lakirana. Pri čiščenju se površina laka poškoduje in snovi iz njega še intenzivneje prehajajo v vodo. Na netu se hvalijo z novo linijo izdelkov iz nerjavnega jekla, znotraj nelakirano. Sem že malo pogledala po trgovinah, pa je pri nas še ni. Kaj menite o okusu vode iz jeklenke?
Ha! To sem čakala 🙂
Jaz moje Siggove flaške ne umivam, ker tak vedno noter natakam samo vodo.
Ampak ko vse to berem, ugotavljam, da nič ni vredu, kakorkoli se obneš, si škoduješ.
se odpravljam ze dlje casa, ampak danes grem pa res kupit vodni filter.
Ja super, sem pogledala in moja najljubsa voda Jana ima oznako PET1.
super članek. jaz osebno si vodo raje kupujem v steklenicah, če pa že kupim v plastenki, si jo doma pretočim v steklenico – boljše kot nič. Nekje sem zasledil da je menda Dana od slovenskih najboljša – ne vem točno katere raziskave.
Če še koga kaj več zanima o sorodni tematiki priporočam še naslednji članek http://stiska.si/koliko-energije-za-izdelavo-plastenke/ vreden branja da se človek malo ozavesti.
bodite lepi in zdravi 🙂