Ob svetovnem dnevu brez tobaka je v.d. direktorice Inštituta za varovanje zdravja Nina Pirnat dejala, da je bil leta 2006 delež kadilcev skoraj 23-odstoten, leta 2008 pa nekaj več kot 17-odstoten. Znižuje se tudi trend upadanja kadilcev med mladimi in delež izpostavljenih tobačnemu dimu, kar Pirnatova pripisuje tudi ukrepom na tem področju.
Pirnatova je na današnji novinarski konferenci pojasnila, da je raziskava, ki je bila prvič izvedena aprila 2006 in ponovljena aprila 2008, pokazala trend upadanja deleža kadilcev tako med polnoletnim prebivalstvom kot med mladostniki. “Največ zaslug za to lahko verjetno pripišemo zakonodaji in večji informiranosti prebivalstva ter številnim programom proti kajenju,” je dejala.
Na zmanjševanje kajenja med mladimi je po njenem mnenju pomembno vplival tudi program “spodbujamo nekajenje”, v katerem že okoli desetletje sodeluje več kot 40 odstotkov osnovnih šol.
Helena Koprivnikar iz Inštituta za varovanje zdravja je povedala, da se je s prepovedjo kajenja v vseh zaprtih javnih prostorih zmanjšal tudi delež kajenja v domačem okolju in v delovnih prostorih. “Delež tistih, ki navajajo redno kajenje v delovnih prostorih, se je s skoraj 34 odstotkov leta 2006 namreč zmanjšal na manj kot 18 odstotkov v letu 2008,” je pojasnila.
“Zakonu je bilo očitano, da se bo povečalo kajenje v domačem okolju, vendar se to ni zgodilo. V bivalnem prostoru redno ne kadi skoraj 88 odstotkov prebivalcev, kar predstavlja pomembno povečanje, saj je bil v letu 2006 delež teh 83 odstoten. Zmanjšal se je tudi delež anketirancev, pri katerih so v gospodinjstvu otroci in se v njihovih prostorih redno kadi in sicer s 14 na osem odstotkov,” je poudarila Koprivnikarjeva.
Pojasnila je tudi, da je bilo leta 2006 tobačnemu dimu izpostavljenega skoraj dve tretjini prebivalstva, kar je nekaj več kot milijon ljudi, do leta 2008 pa se je število zmanjšalo na okrog 800.000. “Najobsežnejši upad izpostavljenosti med obema letoma beležimo v gostinskih lokalih, kar lahko v celoti pripišemo ukrepu prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih.”
Sicer pa je po njenem mnenju ukrep o prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih pomemben javno zdravstveni ukrep za zmanjševanje kajenja med mladimi. Tako se je po njenih besedah prvič zvišala starostna meja prve pokajene cigarete in sicer na 13 let. Pri tem je navedla, da sicer redno kadi vsaka šesta deklica, stara 15 let ter vsak peti fant enake starosti. “V prihodnje so pred nami glede zmanjševanja rabe tobaka med mladimi izzivi, med katere sodijo cene tobačnih izdelkov, programi opuščanja kajenja in promocija zdravega načina življenja,” je dejala.
Nacionalni sodelavec Svetovne zdravstvene organizacije za tobak Tomaž Čakš je opozoril na škodljiv vpliv, ki ga imajo na spodbujanje kajenja med mladimi reklamni oglasi in filmi. Za tem po njegovem “stoji” tobačna industrija, ki “svoje izdelke predstavlja kot nekaj pozitivnega, kot del videza uspešnega človeka. Dejstvo pa je, da kdor je odvisen od tobaka, ne more biti svoboden in je tudi redko uspešen,” je dejal.
Po njegovih besedah je tudi pomembno, da se kajenje začne preprečevati že v najstniški dobi mladih, saj jih največ začne kaditi ravno v tem obdobju. “Glavni napori morajo biti usmerjeni proti tobačni industriji, ki deluje po logiki kupčije, ne proti kadilcem,” ocenjuje Čakš. Dodal je še, da se bodo v prihodnje pri ukrepih za zmanjševanje kajenja mogoče poslužili tudi tega, da bi tobačne izdelke prodajali zgolj v določenih trgovinah.
Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje je opozorila, da je sicer prepovedana promocija tobačnih izdelkov, ni pa prepovedano spodbujanje kajenja samega. Po njenih besedah prihaja do porasti tovrstnega oglaševanja predvsem posredno, prek filmov.
Ob tem je dejala, da je ministrstvo za zdravje z učinki zakonodaje o prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih zadovoljno. “Javnost je bolje sprejela zakon kot se je kazalo v začetku,” je dejala.
Izpostavila je tudi, da se tudi gostinskemu sektorju zaradi navedenih ukrepov prihodek ni zmanjšal, temveč se je minulega avgusta in v nekaterih drugih mesecih celo nekoliko povečal. “Vsa leta prej se je zaprlo približno enako število lokalov kot po tem ukrepu. Kar nekaj teh lokalov pa se je prestrukturiralo v takšne, kjer se ponuja tudi hrana,” je poudarila.
Letošnji svetovni dan brez tobaka, 31. maj bo sicer potekal pod geslom Mladost brez tobaka.
Jap, pa se res zmanjšuje. Jaz sem ena izmed tistih, ki so včasih kadili. Prav fino je biti brez.
Markinnika, čestitam! 🙂
Tanja, hvala!