Pogovarjali smo se s strokovnjaki kadrovskega področja, delovnimi psihologi in znanimi Slovenci, ki odločitve o karierni spremembi ne obžalujejo.
Sprememba poklicne kariere je pozitivna – še posebno, če vidimo v tem prednost zase. Izbira študija ni vedno preprosta odločitev. Iz različnih razlogov si ljudje izberemo smer šolanja ali študija, ki ni najbolj skladna z našimi dejanskimi kariernimi cilji, interesi, željami ali ambicijami. Mnogi posamezniki šele po zaključku šolanja ugotovijo, da jih pritegne in zanima nekaj povsem drugega in da jih angažiranje v osnovnem poklicu ne bo zadovoljilo. Gre za prelomno odločitev – ali se bom ukvarjal z nečim, kar me pritegne in zadovoljuje, ali zgolj s tistim, kar mi bo omogočalo preživetje. Kadar spoznamo, da lahko živimo tudi od tistega, kar nam prinaša zadovoljstvo, je izbira preprosta.
Če se v karieri združita priložnost in pripravljenost, je to vir poklicnega zadovoljstva, ki ga ne kaže zapraviti. Radovan Kragelj, kadrovski strokovnjak, meni, da s spremembo kariere ni nič narobe, še posebno, če vidimo v tem prednost zase. “Če lahko od tega še živimo, je sprememba vsekakor pozitivna. Vpliva na večje zadovoljstvo v življenju in karieri, naraščajočo samozavest ipd. Če pa smo ugotovili, da se naša pričakovanja s spremembo kariere niso izpolnila, pa imamo še vedno možnost vrnitve na stare tirnice ali iskanja nove karierne možnosti,” pripoveduje Radovan Kragelj, direktor podjetja Kragelj & Kragelj d. o. o.
Radovan Kragelj, ki že vrsto let svetuje najuglednejšim in največjim slovenskim organizacijam ter ustanovam, pravi, da med svojim delom spoznava veliko ljudi, ki so popolnoma spremenili svojo prvotno karierno pot. “Eden najuspešnejših slovenskih filmskih ustvarjalcev je po osnovni izobrazbi arheolog. Kadrovsko področje enega od bolj znanih slovenskih podjetij je uspešno vodil teolog. Poznamo zelo uspešnega komercialista, ki je po osnovni izobrazbi policist, direktorja računalniškega podjetja, ki se je učinkovito preusmeril na področje upravljanja osebnostne rasti. Podobnih primerov je seveda zelo veliko.”
Nekoliko drugačnega mnenja pa je mag. Eva Boštjančič, univ. dipl. psih., svetovalka v podjetju BRIO, svetovalni center, d. o. o., ki meni, da je v Sloveniji razmeroma težko narediti spremembo karierne poti, saj veliko delodajalcev najprej išče kandidate z ustrezno izobrazbo, šele nato z ustreznimi izkušnjami ali željami in sposobnostmi. “Poznam kar nekaj primerov, ko so si ljudje želeli korenite spremembe, pa niso našli ustrezne ponudbe na trgu dela.” Tudi v Adeccu, v oddelku Executive search, vsak dan prejmejo zelo zanimive življenjepise kandidatov, ki so pripravljeni na menjavo področij. “Težko bi zdaj navedla številko, koliko med njimi je sprejelo izzive na novih področjih, lahko pa kot zanimivost izpostavim, da smo v našem oddelku s prihodom v Adecco vsi spremenili svojo karierno pot,” dodaja Monika Karan, vodja področja za marketing, prodajo in trženje na oddelku Adecco Executive search.
Zunaj osnovne poklicne stroke dela tudi veliko znanih in uspešnih Slovencev, med njimi Katarina Kresal, Štefko Bratkovič, Zmago Jelinčič Plemeniti, Valentina Lozar in Borut Veselko, ki so nam zaupali svoje karierne “preobrate”.
Katarina Kresal, pravnica, političarka, predsednica LDS
“Politika me je vedno zanimala. Pozorno sem jo spremljala že v času študija ter nato v gospodarstvu in odvetništvu. Povabilo, da kandidiram za predsednico stranke, pa me je vseeno presenetilo. Taka priložnost se človeku v življenju ne ponudi velikokrat, zato sem se po temeljitem razmisleku odločila, da sprejmem izziv. To je bila prelomna točka. Vem, da sem se prav odločila, saj mi pretekle izkušnje pridejo prav, izzivi pa so novi, večji: s prenovljeno ekipo pripraviti tako prepričljiv program in projekte, da bodo volivci ponovno zaupali LDS, v naši viziji pa prepoznali zaveznike pri tem, kako voditi Slovenijo, da bomo vsi bolje živeli.”
Štefko Bratkovič, lesarski tehnik, radijski moderator
“Kako in zakaj sprememba poklica oziroma kariere? Hm. Čudna so pota Gospodova! Ali pa bi temu lahko rekel kar usodna privlačnost! Že odkar se spomnim, me je delo na radiju zanimalo, veselilo in izpopolnjevalo. In potem se je zasvojenost samo še stopnjevala. V resnici nisem imel pojma, kaj želim početi v življenju ter kako bi mi lahko šola ali faks pri tem pomagala. Zato počnite to, kar vam je všeč, sledite svojemu srcu in zaupajte intuiciji. Jaz svojega dela ne bi zamenjal za nič drugega.”
Zmago Jelinčič Plemeniti, farmacevt, politik
“Ob spremembah v slovenskem političnem prostoru tik pred koncem Jugoslavije sem vedel, da moram, glede na to, da so se izpolnjevale moje zamisli iz poznih 60-tih let, pristopiti k političnim premikom. Ker sem bil v 70-tih letih zaprt zaradi predvidevanja dogodkov, ki so se ravno dogajali, sem se odločil, da v spremembah sodelujem in tako postal eden glavnih akterjev političnih sprememb. Svoje delo rad opravljam, znanje s področja farmacije pa mi prav tako pride prav.”
Valentina Lozar, socialna delavka in kriminalistka, višja svetovalka Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije
“Karierna sprememba se je zgodila kot posledica bega možganov iz regije, v kateri sem sicer želela ostati. Ukinitev službe v mojem poklicu, ki še ni bil zrel za podjetništvo, je terjala pot v Ljubljano. Nekako sem se prilagodila okolju. Delo, ki ga sicer z veseljem opravljam, je sedaj na področju podjetništva. Sicer pa spoštujem starše, mlade, učitelje, da se zazrejo vase, v ustvarjanje, podjetništvo, obetavne poklice, ker kariera ni kar tako. Misliti, ustvarjati, delati za dobro prihodnost morajo mladi še prezgodaj, zato naj bo vsaj način bolj prijazen.”
Borut Veselko, zdravnik, igralec
“Biti igralec je bila moja otroška želja. Ko sem se odločal o fakulteti, se mi je zdelo nekako neodgovorno, da bi bil to moj edini in pravi poklic. Biti nezadovoljen igralec je bolj boleče kot biti neuspešen v kakem drugem poklicu. Ko sem diplomiral na medicinski fakulteti, me je popadel nekakšen strah pred tem, da bi kdaj v življenju obžaloval oziroma se spraševal: ‘Kaj bi bilo, če bi bil igralec?’. Šel sem na sprejemne izpite na AGRFTV, kjer pa me niso zavrnili, čeprav sem pričakoval, da me bodo. Danes ne čutim želje po zdravniškem poklicu, sploh pa ne pri takšnih odnosih do zdravnikov, kot vladajo v Sloveniji.”
Tradicionalno pojmovanje kariere zaposlenega je v preteklosti pomenilo predvsem napredovanje z nižjih na višje ravni v okviru ene organizacije ali delovnega mesta. Danes pa se pojmovanje kariere umika novim konceptom in definicijam. Kariera vedno bolj pomeni posameznikovo življenjsko pot na področju učenja in dela. Razvoj posameznikove kariere predstavlja pridobivanje različnih spretnosti in izkušenj, nadgradnjo na več področjih. Načrtovanje in vodenje kariere pomeni večanje kompetentnosti, znanja in zmožnosti za delo. To je torej dejaven proces, katerega sestavni del so različne oblike učenja, dela in sprememb. Sprememba v poklicu in karieri sodi pri sodobni, aktivni populaciji med največje vire frustracij, strahov, pomislekov in stresa. Sprememba kariere je največkrat spodbujena z zunanjimi dogodki, s priložnostmi in grožnjami, s katerimi se posameznik srečuje. Ko smo izzvani, je pravi čas, da na izziv odgovorimo, torej takrat, ko nam je vizija jasna in ko smo pripravljeni sprejeti tveganje za njeno uresničitev.
