Angus Barbieri je moški, ki se je junija 1965 pod zdravniškim nadzorom začel postiti, njegov post pa je trajal natanko 382 dni. V tem obdobju je shujšal 125 kg in prišel z 207 na želenih 82 kilogramov.
Že desetletja je v znanstveni literaturi neizpodbitno dokazano, da ima postenje neverjetne koristi za zdravje, če ga izvajamo pravilno. Uporabljajo ga tudi za zdravljenje različnih bolezni. Morda – zgolj morda – pa ga uradne inštitucije tako odsvetujejo zato, ker z nejedenjem na ‘pacientih’ nihče ne more zaslužiti?
Postenje – popoln način hujšanja, ohranjanja in vračanja zdravja
Študija, objavljena v reviji Post Graduate Medical Journal leta 1972, je precej pozornosti namenila gospodu z imenom Angus Barbieri, ki se je junija 1965 pod zdravniškim nadzorom začel postiti. Zaradi njegove ekstremne debelosti so ga nameravali dati na post za kratek čas, a ko je predvideni čas minil, je vztrajal, da želi nadaljevati –želel je doseči svojo idealno težo, ki naj bi bila 82 kilogramov.
To se je tudi zgodilo in njegov post je trajal natanko 382 dni. Tudi po koncu študije je ohranil svojo novo pridobljeno težo in dolgotrajno postenje ni imelo nikakršnih slabih učinkov. Barbierijeva teža se je tako zmanjšala 207 na 82 kilogramov.
To pa ni edini primer izjemno dolgotrajnega postenja, ki je na voljo v strokovni literaturi; podoben je debelemu pacientu pred Barbierijem, ki je v 350 dneh prekinitvenega posta shujšal z 196 na 107 kilogramov (Stewart, Fleming in Robertson, 1966). Raziskovalci so paciente postili tudi 256 dni (Collison, 1967, 1971), 249 in 236 dni (Thomson et al., 1966) ter 210 dni (Garnett et al., 1969; Runcie & Thomson, 1970) in vsi ti podatki so navedeni v študiji iz leta 1972.
Od takratne objave v znanstvenih publikacijah je dokumentiranih veliko primerov dolgotrajnega posta, ki so ga izvedli zelo debeli ljudje. Tukaj je eden od nedavnih primerov moškega, ki se je postil 50 dni zapored, pri čemer je bil ves čas pod zdravniškim nadzorom in testiran.
Kaj se zgodi, ko daljše obdobje ne jemo?
Ko se postimo, naše telo preklopi s porabljanja glukoze na porabljanje maščob. Postenje zniža raven inzulina, kar telesu omogoči, da za energijo uporablja maščobne zaloge. Ko jemo, se hrana pretvori v glukozo, ki jo običajno porabimo in česar ne porabimo, se skladišči v maščobnih oblogah.
Zato je post postal zdravljenje za številne ljudi s sladkorno boleznijo tipa dva in vse več zdravnikov, kot je npr. dr. Jason Fung iz Toronta, ima izjemne uspehe pri uporabi posta kot ustreznega in potrebnega zdravstvenega ukrepa. Fung je napisal nešteto odličnih člankov o postenju.
“Ob postenju pa izgubiš vse mišice!”
Odgovor je kratek in jedrnat: NI RES.
Spodnji graf prikazuje, kaj se zgodi z vašimi beljakovinami med postenjem. Zanimivo, kajne? Ljudje so skorajda religiozno prepričani, da bodo med postenjem izgubili ogromno mišic, vendar to preprosto ni res. Ta graf je delo Kevina Halla iz NIH v knjigi “Comparative Physiology of Fasting, Starvation, and Food Limititation”.
“Zdi se, da se vedno pojavljajo pomisleki glede izgube mišične mase med postenjem. Ne glede na to, kolikokrat odgovorim nanj, me vedno kdo vpraša: “Ali pri postu ne pokuriš mišic?” Naj povem naravnost: NE.” Dr. Jason Fung
Hujšanje Angusa Barbierija
Kaj pa Angus Barbieri? V študiji iz leta 1972 so zdravniki izmerili koncentracije različnih snovi v telesu. Na primer koncentracije kalija v plazmi so se v prvih štirih mesecih sistematično zmanjševale, zato so mu zagotovili zelo majhen dnevni odmerek, ki je povečal raven kalija. Po nadaljnjih desetih tednih niso dajali kalija in od takrat do konca posta je bila raven kalija v plazmi normalna.
Tudi koncentracije holesterola so do 300 dni posta ostale okoli 230 mg/100 ml, med ponovnim hranjenjem pa so se povečale na 370 mg/100 ml. Plazemske ravni magnezija so se v prvih nekaj tednih posta znižale, nato pa so se zvišale in stabilizirale. To je zanimiv podatek, saj ga niso dodajali.
To je seveda ekstremni post in takšni posti so bili preizkušeni le na ljudeh z ekstremno debelostjo, kar kaže, da so ljudje z visokim odstotkom telesne maščobe sposobni postiti dlje časa zato, ker ima njihovo telo več zalog, iz katerih lahko črpa.
Ugotovitve študije
V študiji iz leta 1972 so raziskovalci zapisali naslednje: “Tako kot munro in sodelavci (1970) smo tudi mi ugotovili, da je dolgotrajno nadzorovano terapevtsko stradanje pri debelih bolnikih lahko varna terapija, ki je tudi učinkovita, če je dosežena idealna telesna teža. Vendar pa je pri nekaterih posameznikih verjetno občasno prisotno tveganje, ki ga je mogoče pripisati napakam v različnih vidikih prilagoditvenega odziva na stradanje. Dokler se ne ugotovijo značilnosti teh sprememb v odzivu in dokler se ne pokaže, da jih je mogoče odkriti v njihovih prodromalnih fazah, je treba zdravljenje s podaljšanim stradanjem uporabljati previdno. Po našem mnenju, razen če se pojavi nenavadna hipokaliemija, dodatki kalija niso obvezni. Zaviralci ksantin oksidaze (ali urikozuriki) niso vedno potrebni in so lahko celo potencialno škodljivi (british medical journal, 1971), morda zlasti pri dolgotrajnem stradanju.”
Kako je danes?
Piše se leto 2022, literature, študij in raziskav o neverjetnih pozitivnih učinkih postenja, ki so bile objavljene od leta 1972, pa je ogromno. O postenju smo izvedeli že ogromno in če ga izvajamo pravilno, je post izjemno koristen in zdravilen. Kratkotrajno postenje ne predstavlja nikakršno tveganje za zdravje, prav tako tudi ne nekajdnevno postenje, če oseba že nima kakih bolezni.
Seveda pa ni lahko začeti. Večina ljudi je navajena vsak dan jesti tri obroke in še prigrizke, zato niso nikoli prilagojeni na kurjenje maščobnih zalog, za kar je bilo človeško telo več kot očitno namenjeno.
Postenje zdravi raka
Postenje se je izkazalo za učinkovito tudi pri zdravljenju raka. Post varuje zdrave celice, hkrati pa “stradajo” rakave celice, zato se v tujini, kjer so precej bolj napredni glede ‘alternativnih’ (beri: naravnih in neškodljivih) zdravljenj, uporablja za zdravljenje raka; včasih tudi v kombinaciji s kemoterapijo.
Post preprečuje ‘starostne bolezni’
Pokazalo se je tudi, da post močno zmanjša tveganje za bolezni, povezane s starostjo, kot sta Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen. Mark Mattson, eden od vodilnih raziskovalcev celičnih in molekularnih mehanizmov, na katerih temeljijo številne nevrodegenerativne motnje, je s svojim delom dokazal, da ima postenje izjemen učinek na možgane in lahko celo odpravi simptome številnih nevrodegenerativnih motenj. Njegovo zanimivo predavanje na konferenci TED si lahko ogledate v spodnjem videu.
Post regenerira celotno telo
Znanstveniki so odkrili tudi trdne dokaze, da je post najbolj naraven ukrep za sprožitev regeneracije celotnega telesa ali sistema na podlagi matičnih celic.
Post ščiti in zdravi tudi možgane
Že dolgo je znano, da post vpliva na možgane. Otroci, ki trpijo za epileptičnimi napadi, jih imajo manj, če so podvrženi omejevanju vnosa kalorij, ketonski prehrani ali postu. Menijo, da post pomaga sprožiti zaščitne ukrepe, ki preprečujejo pretirano vznemirjene signale, ki jih možgani epileptikov pogosto kažejo.
Koristim ni konca
Seznam je še precej dolg. Na koncu lahko postenje pod ustreznim zdravniškim nadzorom (v Sloveniji ga boste sicer verjetno težko našli), če ga dobro raziščete, prinaša izjemne koristi za zdravje, ki daleč presegajo našteto v zgornjih odstavkih. Vsaka študija, ki je obravnavala post kot terapevtski poseg pri raznih boleznih, je pokazala le pozitivne učinke.
Pregled literature o postenju, opravljen leta 2003, kaže naslednje: “Omejevanje kalorij podaljšuje življenjsko dobo in upočasnjuje s staranjem povezane kronične bolezni pri različnih vrstah, vključno s podganami, mišmi, ribami, muhami, črvi in kvasovkami. Mehanizem ali mehanizmi, s katerimi se to zgodi, niso jasni.”
Od objave te študije so številni raziskovalci opravili veliko raziskav, mehanizmi pa se odkrivajo in postajajo vse bolj jasni. Če želite nadaljevati svoje raziskave, je poleg zgoraj naštetih imen odličen začetek tudi Dr. Valter Longo in njegove raziskave.
Zaključek
Dejstvo je, da post sploh ni nevaren, kot vas skušajo prepričati, in to dokazujejo in potrjujejo tudi religije, saj ni nobene, ki ne bi poznala, priporočala in prakticirala posta in postenja.
Telo ima ogromno zalog, zato med postom ohranja tisto, kar potrebuje, in porablja “slabe” stvari, popravlja poškodovane celice in drugo. Ko se postite in porabljate glikogen, bo vaše telo za energijo začelo porabljati maščobe, za energijo pa bo uporabljalo poškodovane celice. Skratka, najprej bo porabilo vse slabe stvari, preden bo prišlo do dobrih … Vaše telo ne bo kurilo beljakovin, saj beljakovine med postom niso vir goriva.
Prekinitveni post in kratkotrajno postenje lahko izvaja skoraj vsakdo. Glede na to, kar smo videli v zvezi z dolgotrajnim postenjem, tudi ni nevarno, če ga debeli ljudje izvajajo pod zdravniškim nadzorom. Teoretično, zgolj na podlagi znanstvenih dognanj, bi moral biti vsak relativno zdrav človek izvajati dolgotrajni post brez kakršnih koli škodljivih posledic.
Seveda pa so lahko zelo dolgotrajni posti, ki niso pod zdravniškim nadzorom, tudi škodljivi, zato se morate, preden se ga lotite, opraviti precej raziskovanja. Začnete pa lahko s prekinitvenim postom, ki je primeren za vsakogar.
O postenju se zelo veliko piše tudi v zdravstveni skupnosti (a seveda ne v Sloveniji), vendar ga mainstream medicinska industrija še vedno ne poučuje in ne priporoča – pravzaprav ga odsvetujejo in ljudi celo strašijo pred njim.
Zakaj je tako? Odgovor je preprost: s postenjem ne morejo zaslužiti na vas; in če ste zdravi, tudi ne.
