Takole so jih opisale mame v Facebook skupini Kje vas čevelj žuli? – Šolstvo:
Izkušnje staršev
- “Otrok je vstopil v tretji razred, jaz pa imam občutek, kot da sem padla v grozljivko. Po enem tednu odsotnosti je imel več za narediti za nazaj, kot sem imela jaz po tednu odsotnosti v srednji šoli. Da niti ne omenjam, kako je, ko hodi v šolo.”
- “Katastrofa je tole šolstvo. Hči je v 4. razredu in vse bolj je videti, da moramo starši doma razlagati snov, ne učitelji v šoli. Vse odvisno od učitelja – lansko leto je vse razumela že pri pouku, letos nič. Pri nas je pa še ta težava, da jaz delam v dveh izmenah, mož pa pride iz službe šele malo po peti uri.”
- “Tudi moj sin je v 4. razredu. Včeraj po šoli mi je rekel, da ga od pisanja boli roka. Popoldne je imel še nalogo iz matematike, kjer sem mu morala jaz razložiti deljenje z ostankom. V šoli so imeli očitno pomanjkljivo razlago, saj drugače z matematiko nima težav.”
- “Tudi mene je letos, ko je sin v 3. razredu, doletel šok. Zvezki, delovni listi, delovni zvezki, zbirke vaj, ni da ni. Vse polno domače naloge: dokončaj to, dokončaj tisto, naredi ono. A ni bila domača naloga nekoč namenjena utrjevanju snovi? Zdaj dokončujejo vse, kar niso uspeli v šoli. Pa se še sploh nismo začeli učiti za ustne in pisne preizkuse. Otrok ima še treninge, ki jih ima zelo rad, ampak je vidno utrujen. Poleg vsega še bralna hišica, računska hišica, domače branje.”
- “Pri nas podobno, s tem da je komaj v 2. razredu. Noro!”
- “Jaz imam dva, 2. in 5. razred. Popoldne se mi meša!”
- “Tudi pri nas doma nam je učenje o naravi v 4. razredu vzelo več ur popoldanskega življenja v naravi. To je zelo zaskrbljujoče …”
Kako se spoprijeti z vsem tem?
Nekateri starši razmišljajo tako:
- “Jaz pač kdaj sama presodim, ali je nekaj še zdravo ali ne. Vidim, da otrok (3. razred) nič ne odnese od treh strani domače naloge iz danes na jutri pri matematiki, za povrh še 10 povedi pri slovenščini, utrujen od vsega pozabi, da je še nekaj za nalogo pri spoznavanju okolja in potem prinese domov rdeč podpis. Sem mnenja, da bi z malo naloge danes in malo jutri veliko bolj utrdil snov, kot takole nakopičeno, da od utrujenosti sploh ne ve več, kaj dela. Ko vidim, da dejansko ne ve več, kaj dela, se odločim, da je dovolj.”
- “Tudi naš ne dela vedno vseh domačih nalog in sem to tudi povedala učiteljici.”
- “Če ni časa, otrok naloge ne naredi in jaz se podpišem. Uči se toliko, kot je nujno. Bralni list smo vrgli v smeti. Bralne značke ne bo, ker je za nas bolj smiselno preživeti dan zunaj.”
- “V naši družini ima plezanje po drevesih prednost pred učenjem. In tudi znati ji ni treba čisto vsega, kar v šoli pričakujejo. Ne vidim smisla, da se v 4. razredu uči naštevati prepovedane droge. Dala sem ji možnost, da se to nauči ali pa ne, tudi če bo zato dobila nižjo oceno. Da ve, zakaj so droge nevarne, je bistveno bolj pomembno in več vredno, kot da jih zna našteti.”
Sem na strani teh staršev. Ker je šolski sistem povsem izgubil kompas, je še toliko bolj pomembno, da starši obdržimo občutek za zdravo smer.
Kaj od vsega, kar šola zahteva, je sploh zares dobro za otrokov razvoj?
- Kaj v zvezi z otrokovo šolo je odgovornost nas staršev in kaj ni?
- Kako je z domačimi nalogami?
- Se moramo z otrokom učiti?
- Kakšno vsakdanjo podporo potrebuje otrok pri šolskem delu?
- Kako pa ga podpreti, ko nastopijo težave?
- Kako podpiramo razvoj samostojnosti in odgovornosti?
- Kaj je zaupanje?
- Kaj od vsega, kar se godi tukaj in zdaj, je v resnici pomembno za otrokovo prihodnost?
Odgovore bomo iskali 20. novembra zvečer na spletnem seminarju z naslovom Moj otrok ne mara šole! Dotaknili se bomo naših starševskih strahov, pričakovanj in drugih dilem, ki nam kot staršem šolarjev in šolark kalijo mir družinskega življenja.
Spletni seminar spremljate od doma, preko računalnika ali pametnega telefona. Ne potrebujete nobene posebne programske opreme. Če tisti večer ne boste uspeli prisluhniti, bo posnetek na voljo še nadaljnjih 10 dni, in sicer v posebni zaprti Facebook skupini, kjer boste v tem času lahko tudi postavili še dodatna vprašanja.
