Kaj je amalgam?
Amalgam je zmes, ki vsebuje približno 50 % tekočega živega srebra in 50 % finega prahu, ki je sestavljen iz različnih kovin kot so srebro, kositer, baker in cink. Zmes je narejena tako, da se po določenem času strdi, ima pa tudi to lastnost, da je rahlo raztegljiva. Strupene so pravzaprav vse sestavine amalgama, vendar pa je med vsemi sestavinami najbolj strupeno živo srebro. Amalgam je porozna zmes zato živo srebro iz njega zlahka izhlapeva.
Škodljivost amalgamskih zalivk
Glavni razlog za pogosto uporabo
amalgamskih zalivk je v tem, da so poceni v primerjavi z drugimi
materiali. Šele študije v zadnjih letih so dokazale, da je amalgam zelo
škodljiv in obremenjujoč za celotno telo. Ker gre pri amalgamskih zalivkah za manjše količine, se
dolgo časa sploh niso zavedali, da gre za posledice zastrupitve, ker
npr. živčnost in glavobol nista nujno povezana z zastrupitvijo z živim
srebrom. Potrebno je bilo dokazati neko povezavo.
Problematično je
tudi nalaganje živega srebra po celem telesu. Več kot imate amalgamskih
zalivk, več živega srebra se izloča. Živo srebro prehaja iz amalgamske
zalivke v telo na tri načine:
- ker je amalgam porozna snov in ni
zlitina kot srebro ali zlato, ga nekaj izpari in z dihanjem pride v
pljuča in dihalne poti; - skozi zobni živec prehaja naprej v živčni sistem in možgane, kjer se skladišči;
- majhni delci amalgama se raztapljajo v slini in na ta način živo
srebro pride do prebavil in se tako izloči v kri in živčevje.
Največ
živega srebra se izloči ob vstavljanju in odstranjevanju zalivk, zato to v nosečnosti ni priporočljivo.
Amalgam torej tudi
v tako ‘majhnih’ količinah povzroča psihične težave (nespečnost,
težave s koncentracijo, depresija, živčnost) in fizične težave (krči, tresenje, krvavenje
dlesni …).
Posledice zastrupitve z živim srebrom
Posledice zastrupitve so odvisne od same stopnje obremenjenosti z živim srebrom, pri čemer gre lahko za večje koncentracije ali pa dolgotrajnejše kopičenje manjših količin. Živo srebro ima vpliv na vse kronične bolezni današnjega časa, najbolj problematično pa je dejstvo, da se živo srebro veže na žveplo, ki je sestavni del telesnih beljakovin in amino kislin, ki so sestavni del teh beljakovin. Najbolj pogosto izmed teh beljakovinskih spojin se kopiči v encimih in jim s tem preprečuje normalno delovanje.
Ena izmed resnejših posledic je tudi povečana tvorba prostih radikalov. Prosti radikali so sestavni del aktivnosti imunskega sistema. Imajo nalogo nevtralizirati telesu škodljive snovi. Kadar prostih radikalov nastaja preveč so ogrožena lastna tkiva. Poškoduje se lahko tudi celoten imunski sistem saj se živo srebro veže na celično ovojnico in ji prepreči, da prepozna lastne in tuje snovi kar lahko pripelje do avtoimunih bolezni. Razlog je ta, da so molekule živega srebra premajhne, da bi ga imunski sistem izločil in ga le redko ‘napade’.
Pri sami zastrupitvi lahko pride do poškodb DNK kar lahko vodi do različnih bolezni ali celo odmiranja celic.
Poškodovan je lahko celoten živčni sistem. Ker se v živčnem sistemu živo srebro kopiči, je otežen prenos informacij, ki omogoča normalno delovanje telesa. Z vsebnostjo živega srebra v telesu se povezujejo tudi različna psihična stanja (depresija, glavoboli, anoreksija,itd.) ter mnoga druga obolenja, nekatera posredno in druga neposredno: Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, glavoboli, migrene, vrtoglavica, lupus, multipla skleroza, nihanje teže, pri nosečnosti lahko pride do splava, neplodnost, hiperaktivnost in druga.
Odstranitev amalgamskih zalivk
Pri amalgamskih zalivkah je koncentracija živega srebra relativno nizka, vendar se z leti kopiči, zato se čedalje več ljudi odloča za odstranitev teh zalivk (nekateri tudi zaradi estetskega videza). V vsakem primeru je živo srebro v telesu nezaželeno, saj mu škoduje.
Ker se ravno pri odstranjevanju in vstavljanju teh plomb sprosti v telo največ amalgama je dobro vedeti, da se lahko tudi pripravimo. Z razstrupljanjem je smiselno začeti že pred odstranjevanjem zalivk in nato nadaljevati po sami odstranitvi. Učinkovite pri tem so sladkovodne alge Chlorella vulgaris. Podobno kot čemaž tudi alge vežejo nase težke kovine, ki jih telo potem izloči. Prosto živo srebro izločijo alge, medtem ko čemaž veže nase tisto, ki se je nakopičilo v tkivih. Podobno kot čemaž deluje tudi česen vendar njegov učinek ni tako močan. Pri uživanju obojega je potrebna zmernost.
Škodljivost živega srebra je torej znanstveno dokazana. Amalgam sicer vsebuje zelo majhne količine le-tega, vendar lahko pride do negativnih posledic, ki so odvisne tudi od posameznika in vsebnosti živega srebra v telesu ter drugih dejavnikov.
