Mreženje (ang. networking) je iskanje zaposlitve s pomočjo oseb, ki jih poznate. Za prosta delovna mesta lahko izveste od vaših prijateljev, bivših sošolcev, sodelavcev, poslovnih partnerjev, prijateljeve mame itd. Mreženje kot oblika iskanja zaposlitve temelji na osebnem priporočilu – določena oseba, ki v vas verjame, vas predlaga za izbrano odprto delovno mesto. Lahko vam uredi sestanek s kadrovikom ali vam zgolj posreduje podatke o razpisanemu delu in potrebah delovnega mesta.
Mreženje deluje!
Časopis Wall Street Journal je pred leti poročal, da je kar 94 % uspešnih iskalcev zaposlitve uporabljalo networking pri iskanju dela.
Kaj vam prinese dobro mreženje?
- Izveste za neobjavljena delovna mesta.
- Ste na tekočem s trendi in z osebami na vašem področju.
- Imate boljši pregled nad ciljnim trgom dela.
- Ste priporočeni na delovno mesto, za katerega niste vedeli.
- Izveste več o problemih in potrebah organizacij vašega ciljnega področja.
Je mreženje škodljivo? Kakšna je razlika med mreženjem in V.I.P.?
V.I.P. (veze in poznanstva) je nekoliko preživet (a še vedno zelo prisoten) način doseganja želenega s pomočjo pomembnih ljudi, ki jih poznate. V praksi to pomeni, da npr. Marko dobi delo v podjetju XYZ d.o.o., ne zato, ker je najbolj sposoben kandidat, ampak zato, ker je direktor njegov stric.
Mreženje pa deluje nekoliko drugače – npr. podjetje ABC d.o.o. išče novega sodelavca. Direktor podjetja g. Šef pove vašemu znancu o svoji kadrovski potrebi, vaš znanec pa seveda predlaga vas za to delovno mesto. G. Šef zaupa mnenju vašega znanca, zato vas pokliče na intervju.
Torej VIPu pridejo do izraza argument moč (nekdo vas je ‘nastavil’ na delovno mesto), pri mreženju pa moč argumenta (nekdo vas je predlagal, ker verjame, da ste prava oseba za delo).
V Sloveniji je splošno sprejeto dejstvo, da mreženje daje priložnost slabšim kandidatom z dobrimi ‘vezami’. Vedeti pa moramo, da so v proces mreženja vedno vpletene 3 strani: delodajalec, kandidat za delovno mesto in oseba, ki kandidata priporoči. Ta oseba na tehtnico postavi svojo integriteto, saj na nek način jamči, da je kandidat, ki ga predlaga, sposoben in ustrezen za delovno mesto. Idealni izid mreženja prinese rezultat, s katerim so zadovoljne vse tri strani. V primeru, da se kandidat ne izkaže za ustreznega, potem škodo utrpi tudi oseba, ki ga je predlagala. Sam koncept mreženja temelji na tem, da tretja oseba ‘zastavi’ svoj dober glas za kandidata, zato bo predlagatelj zelo pazil, da predlaga ustreznega kandidata.
Kako mreženje deluje?
Mreženja se morate lotiti strukturirano – zavedajte se, da tu ‘delate’ z ljudmi, ki so vaši znanci in prijatelji. Od njih ne morete zahtevati, da vam najdejo delo, lahko pa jih prosite za usluge, ki jih za vas lahko naredijo in jim ne poberejo preveč časa.
Načelo recipročnosti!
Mreženje zahteva recipročnost – storite za druge to, kar bi želeli, da oni storijo za vas. Pri mreženju ne gre za plačilo ali za druge otipljive koristi, gre za usluge, ki vam jih naredijo vaši znanci. Bodite na voljo ljudem, ki jih smatrate za ‘mrežno’ zanimive, ponudite jim svoje usluge, pomagajte jim, kjer jim morete. Ko namreč pristopite do nekoga s prošnjo za pomoč, se ta oseba vedno vpraša, zakaj bi vam pomagala in kaj lahko ima od tega. Ste mu vi kdaj pomagali? Mu lahko pomagate v prihodnje? Oseba, ki ima o vas pozitivno mnenje, vam bo raje in hitreje pomagala kot oseba, ki z vami ni imela bolj osebnih kontaktov ali pozitivnih izkušenj.
