Minilo je že nekaj mesecev po vaši bolezni COVID-19, vendar se kar ne morete znebiti slabega razpoloženja. Če ste pošteni, si lahko priznate, da se počutite preprosto … depresivno.
Se spopadate s tesnobnimi mislimi in/ali imate težave s preveč ali premalo spanja? To je nekaj značilnih simptomov depresije. Raziskave kažejo, da ima veliko ljudi, ki so preboleli COVID-19, mesece po okužbi depresivne simptome – in ti so posledica tega, kako COVID-19 deluje na možgane.
Drugačna vrsta depresije
Razumljivo je, da se pri bolnikih s COVID-19 po okužbi lahko pojavi dolgotrajna depresija, če je bil njihov primer hud ali je bila potrebna hospitalizacija. Depresija in/ali anksioznost sta lahko posledica edinstvenih okoliščin, povezanih z obolenjem s COVID-19, kot so dolgotrajna izolacija, travma zaradi hospitalizacije, stigmatizacija zaradi okužbe z boleznijo ter morebitna izguba zaposlitve in finančno breme.
Vendar je presenetljivo, da se precejšnje število ljudi – tudi tistih, ki so imeli blage ali zmerne simptome – še več mesecev po začetni okužbi sooča z depresivnimi simptomi, tesnobo in celo posttravmatsko stresno motnjo (PTSM). Depresija in anksioznost sta namreč med številnimi simptomi, o katerih so poročali v primerih dolgotrajnega oz. ‘long’ COVIDa, ko na bolnike virus vpliva še mesece po začetni okužbi.
Raziskave o depresiji po prebolelem COVIDu
Raziskovalci so se začeli ukvarjati z depresijo po COVIDu leta 2020. V študiji, objavljeni julija 2020 v spletni reviji Brain Behavioral Immunology, so preučevali duševno zdravje več sto bolnikov po COVIDu. Ugotovila je, da se je 31 % bolnikov samoocenilo v psihopatološkem območju za depresijo in 42 % za anksioznost – poleg tega jih je precejšnje število ocenilo tudi za posttravmatsko stresno motnjo, simptome obsesivno-kompulzivne motnje (OCD) in nespečnost.
Zanimivo je, da je bila skupna značilnost večine primerov: sistemsko vnetje. Natančneje, študija navaja, da je bil “izhodiščni indeks sistemskega imunskega vnetja (SII), ki odraža imunski odziv in sistemsko vnetje, pozitivno povezan z ocenami depresije in anksioznosti ob spremljanju”.
Marca 2021 je bila v drugi večji študiji, objavljeni v reviji JAMA Network Open, med majem 2020 in januarjem 2021 opravljena raziskava pri več kot 3900 posameznikih s predhodno boleznijo COVID-19. Ugotovila je, da je 52,4 % udeležencev približno 3 mesece po COVIDu izpolnjevalo merila za simptome velike depresivne motnje.
Pregled iz decembra 2021 je analiziral raziskave iz 8 različnih študij o depresiji po COVIDu in ugotovil, da so bolniki, ki jih je COVID prizadel manj hudo, pozneje doživljali več depresije. V eni študiji iz pregleda so bolniki, ki jih je COVID-19 prizadel blago, 13 tednov po pojavu simptomov poročali o pogostejših depresivnih simptomih kot bolniki, ki jih je prizadel kritično (22 % proti 10 %). Študija je priznala tudi vlogo, ki jo ima lahko vnetje pri depresiji po COVIDu, in navedla, da so nekatere od pregledanih raziskav pokazale, da COVID-19 povzroči prekomerno vnetno stanje, ki lahko povzroči trajno vnetje nizke stopnje.
BMJ študija
Med najnovejšimi raziskavami je študija iz leta 2022, objavljena v reviji BMJ, ki je pokazala, da je pri osebah, ki so prebolele COVID – ne glede na to, ali gre za resne ali blage simptome – tveganje za težave z duševnim zdravjem, vključno z anksioznostjo, depresijo, samomorilnimi mislimi, motnjami spanja in upadom kognitivnih sposobnosti, bistveno večje.
Eden od avtorjev te študije pravi, da je v ZDA več kot 2,8 milijona novih primerov duševnih motenj verjetno povezanih z okužbami s COVID-19. Dejansko število je verjetno veliko večje, saj stigma, ki obdaja duševne bolezni, nekaterim ljudem še vedno preprečuje, da bi poiskali zdravljenje. Te čustvene in kognitivne težave pa vodijo tudi v povečano uporabo zdravil na recept, opioidov ter drugih drog in alkohola. Raziskovalci so ugotovili, da lahko te težave ostanejo še leto dni po okužbi.
Ta BMJ študija se pridružuje vse številnejšim znanstvenim dokazom, ki kažejo na porast duševnih težav in težav, povezanih z možgani, po okužbi s COVID-19. Te težave veljajo za simptome dolgotrajnega COVID-a, stanje, ki se imenuje tudi covid-možgani. Na splošno je študija pokazala, da je pri osebah, ki so prebolele COVID, za 60 % bolj verjetno, da se bodo spopadale s temi težavami v primerjavi z osebami, ki niso bile okužene. Natančneje, v primerjavi z osebami, ki niso bile okužene, so se pri osebah, ki so prebolele COVID, povečale naslednje težave:
- depresija ali motnje, povezane s stresom: skoraj 40 % porast;
- anksiozne motnje: za 35 % porast;
- motnje spanja: 41 % porast;
- samomorilske misli: 46 % porast;
- poslabšanje nevrokognitivnih sposobnosti: 80 % porast;
Upoštevati je treba tudi, da nevrokognitivni upad vključuje težave s spominom, zmedenost, težave s koncentracijo in druge težave, ki se skupno imenujejo možganska megla.
Te težave so bile povezane tudi s povečano uporabo zdravil ter zlorabo opioidov in drugih snovi:
- tablete proti anksioznosti (benzodiazepini): 65 % porast;
- antidepresivi: 55 % porast;
- zloraba opioidov: 35 % porast;
- porast uživanja alkohola ali zloraba drog, ki niso opioidi: 35 %.
Povezava med vnetnimi procesi in depresijo
Povezava med vnetnimi procesi in depresijo je bila že zdavnaj ugotovljena, čeprav še vedno ni povsem razumljena. Raziskave so pokazale, da pro-vnetni citokini vplivajo na raven serotonina (ključnega hormona, ki stabilizira naše razpoloženje, občutek dobrega počutja in sreče), motnje v delovanju osi hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza (ki se pogosto pojavi pri depresiji), samoregulacijo, osrednji živčni sistem, nevroplastičnost in delovanje možganov. Poleg vnetnih procesov COVID-19 vpliva na možgane tudi na druge načine, ki lahko vplivajo na razpoloženje.
Razpoloženje in prekomerna aktivnost limbičnega sistema
Delo s slikanjem SPECT možganov kaže, kako lahko COVID-19 negativno vpliva na možgane. SPECT je dobro raziskana tehnologija slikanja možganov, ki meri pretok krvi in aktivnost v možganih. Posnetki SPECT bolnikov, ki so bili narejeni pred okužbo s COVID-19 in nato še nekaj mesecev po pozitivnem testu na virus, razkrivajo dramatično povečanje aktivnosti v limbičnem sistemu ali čustvenih centrih možganov. Prekomerna aktivnost na tem področju je povezana z večjim tveganjem za depresijo ter anksioznost, OCD in posttravmatsko stresno motnjo.
Zdi se, da se aktivnost, opažena v limbičnem sistemu, ujema s teorijami o tem, kako lahko koronavirus vpliva na možgane in živčni sistem. Ker večina koronavirusov prizadene nos, nevroznanstveniki menijo, da lahko možgane dosežejo z učinkovitim potovanjem po vohalnem živcu. Ena od študij kaže, da lahko razpoloženje, tesnoba in motnje v delovanju voha pri bolnikih s COVID-19 kažejo na vpletenost osrednjega živčnega sistema. Domnevajo, da je lahko vohalni živec ali drugi lobanjski živci odskočna deska virusa do možganskega limbičnega sistema, ki je, kot zdaj vemo, čustveni center možganov, iz katerega lahko izhajajo depresija in anksiozne motnje.
Raziskave se nadaljujejo, zato bomo še bolje razumeli, kako COVID-19 deluje na možgane in živčni sistem. Medtem pa obstaja upanje za bolnike z dolgotrajnim COVIDom, ki se soočajo z depresijo in anksioznostjo. Spodaj je naštetih 5 stvari, ki jih lahko naredite, da umirite limbično aktivnost, zmanjšate vnetne procese in si tako pomagate k boljšemu počutju.
5 načinov za boj proti depresiji po COVIDu
1. Uvedite prehranska dopolnila
Razmislite o jemanju pomirjujočih in protivnetnih prehranskih dopolnil, kot so kurkumin, L-teanin, vitamin D in vitamin C v večjih odmerkih, kvercetin, cink, magnezij in omega-3.
2. Ukvarjajte se z gibanjem ali telesno vadbo
Ko se počutite depresivno, vam je telesna vadba težka naloga. Vsaka vrsta gibanja je dobra za pomiritev možganov in izboljšanje duševnega počutja. Začnite s preprosto hojo po domu in/ali preprostimi razteznimi vajami. Če lahko preidete na telesno vadbo, je to še bolje. Raziskave kažejo, da je telesna vadba lahko enako učinkovita kot antidepresiv!
3. Sproščajte se in poskrbite za miren spanec
Diafragmatsko dihanje, meditacija, terapija z infrardečo savno, hipnoza in hiperbarična kisikova terapija so odlični načini za pomiritev limbičnega sistema. Če imate težave s spanjem, vsaj eno uro pred spanjem izklopite digitalne naprave, saj spodbujajo možgane. Namesto tega poskusite brati dobro knjigo ob pomirjajoči, meditativni glasbi. Tudi pomirjajoča eterična olja so izvrstna dopolnitev za sproščanje.
4. Uživajte nepredelano, zdravo prehrano
Izogibajte se kofeinu, prekomernemu uživanju alkohola, sladkorju in drugi vnetni hrani (to je vsa predelana, zapakirana hrana). Namesto tega jejte čisto in zdravo prehrano, polno barvitega protivnetnega sadja in zelenjave, zdravih maščob in beljakovin. Ekološko jagodičevje, zelenolistna zelenjava, avokado, oreščki in semena ter mastne ribe so odlična izbira. Izberite ogljikove hidrate z nizkim glikemičnim, kot so sladki krompir, stročnice in kvinoja, pa še te v majhnih količinah in raje posezite po zelenjavi.
5. Odpravljajte samodejne negativne misli
Da bi zmanjšali depresijo, anksioznost in negativno razmišljanje, morate delati na discipliniranju svojega uma, da se znebite samodejnih negativnih misli. Naše misli nam velikokrat govorijo stvari, ki niso resnične. Ne verjemite jim! Misel še ni resnica. Naučite se nadomestiti stresne misli s konstruktivnejšimi, pomirjujočimi, optimističnimi. Pri tem vam lahko pomagajo posnetki na YT.
Če ste med tistimi, ki jih je doletel dolgi COVID in doživljate simptome depresije, vam bo izvajanje katerega koli od teh nasvetov pomagalo, da se premaknete v bolj pozitivno smer.
