- Kljub nešteto dokazom, ki kažejo nasprotno, se še desetletja po odkritju priporoča enako kot doslej – in to na škodo zdravja ljudi. Tako je s holesterolom; tako je s soncem in UV filtri; in tako je tudi s soljo.
“V času, ko nasvete o prehrani svobodno delijo praktično vsi, od javnih zdravstvenih delavcev do osebnih trenerjev, dobronamernih sorodnikov in neznancev na blagajnah, ima eno priporočilo že tri desetletja nesporno moč evangelija: Če boste jedli manj soli, boste znižali krvni tlak in živeli dlje in bolj zdravo.” Gary Taubes, 1998
Tako zdravniki kot tudi zagovorniki paleolitske prehrane predlagajo omejevanje soli na podlagi dokazov o majhnem vnosu soli v paleolitski dobi. Ta omejitev se ujema s priporočili različnih zdravstvenih organizacij po svetu, kot sta USDA in American Heart Association, ki predlagajo omejitev natrija na največ 2300 mg na dan in celo na 1500 mg na dan. In če so naši paleolitski predniki jedli prehrano z malo soli, potem mora biti ta zagotovo zdrava, kajne?
Ni nujno. V zadnjem času je vse več dokazov, ki nasprotujejo splošnim smernicam za omejevanje soli. Prehrana z nizko vsebnostjo soli lahko povzroči resne zdravstvene težave in večjo splošno umrljivost, zlasti ob prisotnosti nekaterih kroničnih zdravstvenih stanj in dejavnikov življenjskega sloga.
V tem članku vam predstavljamo znanstvene dokaze, ki nasprotujejo priporočilom za omejevanje vnosa soli, in zdravstvena tveganja, ki jih prinaša uživanje prehrane s premajhno vsebnostjo soli.
Resne zdravstvene posledice dolgotrajnega omejevanja soli
Čeprav se za vzrok srčno-žilnih bolezni (poleg holesterola) običajno krivi povišan krvni tlak, ki naj bi ga povzročala sol, je majhen vnos soli povezan z večjo umrljivostjo zaradi srčno-žilnih težav.
Študija iz leta 2011, objavljena v reviji Journal of the American Medical Association, prikazuje območje z nizko vsebnostjo soli, kjer so možganska kap, srčni infarkt in smrt bolj verjetni. V primerjavi z zmernim izločanjem natrija je bila ugotovljena povezava med nizkim izločanjem natrija in smrtjo zaradi bolezni srca in ožilja ter hospitalizacijo zaradi koronarnega srčnega popuščanja. Te ugotovitve kažejo na najmanjše tveganje za smrt pri izločanju natrija med 4 in 5,99 grama na dan.
Ocenjeno 24-urno izločanje natrija z urinom in sestavljeni kazalniki srčno-žilne smrti,
možganske kapi, miokardnega infarkta in hospitalizacije zaradi srčnega popuščanjaDruga študija iz leta 2011 je to ugotovitev potrdila; ne le, da je bilo nižje izločanje natrija povezano z višjo umrljivostjo zaradi srčno-žilnih bolezni, ampak izhodiščno izločanje natrija ni napovedovalo pojavnosti povišanega krvnega tlaka, kakršne koli povezave med sistoličnim tlakom in izločanjem natrija pa se niso odrazile v manjši obolevnosti ali boljšem preživetju.
Prehrana z nizko vsebnostjo soli prispeva k povečanju količine hormonov in lipidov v krvi. Študija iz leta 2012 v reviji American Journal of Hypertension je pokazala, da se pri ljudeh, ki so zaužili premalo soli, pojavijo višje ravni renina, holesterola in trigliceridov v plazmi. Avtorji študije so zaključili, da so ti antagonistični učinki zasenčili rahlo znižanje krvnega tlaka in da ima omejitev vnosa natrija negativne učinke na zdravje.
Poleg tega je nizek vnos natrija povezan s slabšimi rezultati pri sladkorni bolezni tipa 2. Študija iz leta 2011 je pokazala, da je pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2 bolj verjetno, da bodo ob dieti z nizko vsebnostjo soli prezgodaj umrli, in sicer zaradi večje umrljivosti zaradi vseh vzrokov in srčno-žilne umrljivosti.
Poleg tega je harvardska študija iz leta 2010 dieto z nizko vsebnostjo soli povezala s takojšnjim pojavom inzulinske rezistence, ki je predhodnica sladkorne bolezni tipa 2. Te študije postavljajo pod vprašaj ustreznost smernic, ki zagovarjajo omejevanje soli pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.
Škodljivi vplivi prenizkega vnosa še posebej hudi pri športnikih
Omejitev soli je problematična tudi za športnike, zlasti tiste, ki se ukvarjajo z vzdržljivostnimi športi, kjer je prisotnega veliko znojenja. Nedavne študije so pokazale, da se pri vzdržljivostnih športnikih pogosto pojavi prenizka vsebnost natrija v krvi ali hiponatremija, tudi če ni kognitivnih simptomov.
Na bostonskem maratonu leta 2002 so ugotovili, da je imelo 13 % od 488 preiskovanih tekačev hiponatremijo, študije drugih vzdržljivostnih dogodkov pa so poročale o pojavnosti hiponatremije do 29 %.
Čeprav je večina teh športnikov s pomanjkanjem natrija asimptomatska ali blago simptomatska, torej le s slabostjo in letargijo, se lahko pojavijo hude težave, kot so možganski edem, nekardiogeni pljučni edem in celo smrt. Zato je izjemno pomembno, da športniki, ki se ukvarjajo z visoko intenzivno ali dolgotrajno vadbo, poskrbijo za ustrezno nadomeščanje soli, ki jo izgubijo z znojenjem.
Velika nevarnost tudi za starejše
Omejitev vnosa soli je lahko še posebej nevarna za starejše. Pri starejših ljudeh s hiponatrijo je več padcev in zlomov kolkov ter zmanjšanje kognitivnih sposobnosti (študija1, študija2). Hiponatremija je pogosta pri starejših, še posebej pogosta pa je pri tistih z akutno boleznijo. To je še ena populacija, ki je zaradi vsesplošnega omejevanja natrija izpostavljena tveganju za resne zdravstvene posledice.
Zakaj stroka še vedno priporoča omejevanje soli?
Konvencionalni zdravstveni strokovnjaki priporočajo omejevanje soli vse od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je Lewis Dahl “dokazal”, da sol povzroča hipertenzijo. V svoji raziskavi je pri podganah povzročil visok krvni tlak tako, da jih je hranil s človeškim ekvivalentom več kot 500 gramov natrija na dan; 50-krat več od povprečnega vnosa v zahodnem svetu. Dahl se je skliceval tudi na dokaze, da imajo kulture, ki uživajo večje količine soli, običajno višji krvni tlak kot tiste, ki uživajo manj soli.
Povezanost povprečnega dnevnega vnosa soli (NaCl) z razširjenostjo hipertenzije
na različnih geografskih območjih in med različnimi rasami, Dahl 2005Ko pa so raziskovalci podjetja Intersalt raziskali to morebitno povezavo in pri tem upoštevali ostale dejavnike, je korelacija med krvnim tlakom in vnosom soli skoraj izginila. Iz nekega razloga se ti nasprotujoči si dokazi še danes uporabljajo za upravičevanje omejevanja vnosa soli. Skratka, precej podobna zgodba kot s holesterolom, kjer imajo korist od predpisovanja ‘zdravil’ za povišan holesterol predvsem farmacevtske korporacije.
Leta 1998 je Gary Taubes za revijo Science napisal članek, v katerem je poudaril nasprotje javnih priporočil z znanstvenimi dokazi za zmanjšanje vnosa soli: “Podatki, ki podpirajo vsesplošno zmanjšanje vnosa soli, niso bili nikoli prepričljivi, prav tako ni bilo nikoli dokazano, da to ne bi imelo negativnih učinkov.”
Študija Intersalt iz leta 1988, katere namen je bil odpraviti protislovja iz ekoloških in epidemioloških študij, ni pokazala povezave med vnosom soli in krvnim tlakom.
Danes, leta 2022, imamo že desetletja na voljo podatke, ki kažejo, da lahko dolgotrajno omejevanje uživanja soli predstavlja resno tveganje za velik del prebivalstva. Kljub temu smernice glavnih zdravstvenih organizacij še vedno priporočajo omejevanje soli.
Sol je nujno potrebna in zdrava!
Za večino ljudi je uživanje soli zdravo. Večina ljudi, ki se prehranjuje s polnovredno hrano in ne zmanjšuje vnosa soli namenoma, zaužije primerno količino soli preprosto zaradi prirojene želje po slanem. Dejansko je uživanje soli po svetu že več kot dve stoletji v razponu od 1,5 do 3 čajnih žličk na dan, kar pomeni najmanjše tveganje za nastanek bolezni.
Naše telo ima nekakšen naravni apetit po natriju, s katerim uravnava idealen vnos soli. Z upoštevanjem paleo prehrane s polnovrednimi živili in izločitvijo predelanih živil se bo presežek natrija v vaši prehrani drastično zmanjšal. Tako lahko z gotovostjo sledite svojemu naravnemu okusu po soli, ko jo med pripravo dodajate hrani. Z drugimi besedami: obstaja bolj malo razlogov, da bi se prikrajšali za sol oz. s tem početjem si boste naredili več škode kot koristi.
PREBERITE TUDI:
Razbijamo še en mit: sol ni škodljiva, temveč nujno potrebna v zadostnih količinah
Kljub dokazom, ki kažejo nasprotno, se še vedno priporoča zmanjšan vnos soli – in to na škodo zdravja ljudi.
