Stavki, na katere verjetno pogosto naletite, se glasijo:
- Obstajata dve vrsti holesterola, “dober“ (HDL) in “slab“ (LDL).
- Živalske maščobe povečujejo LDL, zato živalsle maščobe povečujejo tveganje za bolezni srca.
- Znižanje LDL (in/ali povečanje HDL) rešuje življenja.
Študije, ki segajo v leto 2010, niso pokazale vzročne povezave med nasičenimi maščobami in boleznimi srca. Presenetljivo veliko študij tudi ni pokazalo nobene koristi za umrljivost tistih, ki so uspešno znižali LDL in zvišali HDL.
V knjigi The Great Cholesterol Myth (Veliki mit o holesterolu) so strokovnjaki podrobno obravnavali precejšnje število teh študij, zato bomo v tem članku razbili nekaj mitov – ali kar laži – farmacijsko-medicinske industrije.
Ni dobrega in slabega holesterola
“Dober“ in “slab” holesterol sta imeni, ki so si ju izmislili pred desetletji, da bi opisali dve različni vrsti lipoproteinov. A v resnici so lipoproteini tisti, v katerih se dogaja bistvo.
Holesterol HDL in holesterol LDL sta popolnoma ista molekula in ena najpomembnejših (in najbolj nerazumljenih) molekul v telesu, ki nikakor ni sovražnik številka ena, za katerega je bila razglašena. Holesterol ne spreminja svojega značaja glede na to, na katerem vlaku se pelje. Ni dveh vrst holesterola.
Kako je torej prišlo do pojma “dobrega“ in “slabega“ holesterola?
Začnimo z nekaj osnovami. Holesterol ne more potovati po krvi – je hidrofoben – zato ga je treba prenašati po krvnem obtoku v nekakšnih “posodah”. Te posode, imenovane lipoproteini, si predstavljajte kot čolne, katerih tovor je holesterol.
A holesterol ni edini tovor, ki ga prenašajo lipoproteini – poleg so še trigliceridi, beljakovine in fosfolipidi. Glede na težo skupne količine tovora so nekateri lipoproteini višje gostote (težji), drugi nižje gostote (lažji). Če razširimo analogijo s čolnom, bodo čolni, ki prevažajo perje, lahkotno plavali; čolni ki prevažajo opeko, pa bodo potonili.
Ko se čoln razbije, se njegov tovor običajno razlije v vodo in točno to se zgodi z lipoproteini, ko se zaletavajo v steno arterije. Ko se oksidiran ali vnet delček LDL naseli v endotelijski sluznici, kamor ne sodi, sproži dolgo zaporedje dogodkov, ki sčasoma privedejo do nastanka oblog.
Obtoževanje gasilcev za požar
Spomnimo se, kako se obloge sploh začnejo. Najprej se molekula – najpogosteje LDL – prebije skozi nedelujoč ali poškodovan del endotelijske stene in parkira tam, kamor ne sodi. Ko ta delček LDL vstopi v ta subendotelijski prostor, mu sledijo drugi.
Tako postanejo kot “naseljenci“, ki se “nezakonito naselijo“ v steni arterije. V arterijski steni se vežejo na snovi, imenovane proteoglikani, in postanejo magnet za oksidativne sile. To sproži popoln vnetni odziv in nastane kaos.
Holesterol, tovor poškodovanih lipoproteinov, se razlije v kri, kot se v jezero razlije vsebina piknik košare v prevrnjenem čolnu. Holesterol je vedno prisoten na teh mestih nesreče, zato je razumljiva domneva, da je težava v holesterolu.
Vendar je bil problem v čolnu (ipoproteinu) in ne v tovoru (holesterolu). Zatorej je kriviti holesterol za bolezni srca enako, kot če bi za požar krivili gasilce. Na kraju požara najdemo gasilce, vendar niso zanetili ognja.
Je kriva ladja ali je kriv tovor?
Naslednja stvar, ki jo je treba razumeti, je, kako pomembni so sami lipoproteini, veliko pomembnejši od tovora, ki ga prevažajo. Če ste odgovorni za marino in želite preprečiti nesreče s čolni, kaj je najpomembnejša stvar, ki jo želite vedeti?
Verjetno ne “Koliko pijač je v hladilniku za pijačo na čolnu?“ temveč “Koliko čolnov je v vodi?“
To pripelje do argumenta, da je treba opustiti definicijo “dobrega“ in “slabega“ holesterola.
V zadnjih desetletjih se je eksponentno povečala možnost, da se resnično preveri vsebino lipoproteinov. Danes imamo na voljo teste – splošno imenovane “testi delcev“ ali “napredni lipidni profili“ – s katerimi se lahko določi kar lepo število različnih vrst lipoproteinov, vključno z oksLDL, Lp(a), LDLa, LDLb, HDLlla, HDLllb itd.
Število in velikost teh lipoproteinov dajeta diagnostične informacije, ki so veliko boljše kot staromodni test “dobrega“ in “slabega“ holesterola, ki je, kot lahko vidite, podvržen ogromnemu številu lažno pozitivnih in lažno negativnih rezultatov.
Primer
Spodaj je primer osebe, pri kateri tveganje ni bilo odkrito zaradi “lažno negativnega“ testa:
Skupni holesterol je bil 164, LDL pa 100. Po vseh običajnih standardih je bilo tveganje negativno. To sta bili številki, ki bi ju z veseljem videl vsak tradicionalno usposobljen zdravnik.
Vendar je bil rezultat lažno negativen. Veliko bolj celovit test z delci je pokazal povsem drugačno zgodbo.
Število delcev (2300) je bilo na območju “visokega tveganja“. Po krvnem obtoku je plavalo preveč delcev LDL (čeprav niso prenašali veliko holesterola). Poleg tega so bili najslabše vrste delcev – majhni, gosti aterogeni delci, ki najverjetneje povzročijo škodo, v nasprotju z velikimi puhastimi in relativno neškodljivimi delci.
Če imate večinoma “dobre“ LDL (velike puhaste delce), pravimo, da imate vzorec A. Če imate večinoma škodljive delce, pravimo, da imate vzorec B. Vse te informacije so vidne na sodobnih lipidnih testih, vendar so skrite pred očmi, če se zanašate na staromodni test.
Komu koristijo sodobni testi lipidov? Vsakomur.
Kadar en test pokaže nizko tveganje, drugi pa visoko tveganje, pravimo, da sta testa neusklajena. (Kadar se testa strinjata, sta skladna.)
Pri diabetikih in preddiabetikih je pri obeh testih največja verjetnost, da bodo rezultati neusklajeni. Zato je pri njih največja verjetnost, da bodo imeli koristi od naprednega testiranja. Težava je v tem, da je zaradi neustrezne prehrane (preveč ogljikovih hidratov in omega-6 maščob) dandanes čedalje več ljudi preddiabetikov.
Bolj, ko ste odporni na inzulin, večja je verjetnost, da boste pri merjenju lipidov na ustrezen način spadali v kategorijo “večjega tveganja“. Če nekdo s preddiabetesom ali sladkorno boleznijo dobi zeleno luč na testu HDL-LDL, a rdečo luč na testu delcev, bodite pozorni na slednjega, ne na prvega.
PREBERITE TUDI:
- Zgodba o holesterolu: (še ena) velika prevara farmacevtske industrije
- Študija: Ljudje z visokim holesterolom živijo (naj)dlje
