Prisilno prenajedanje

Ko sem se lotila razmišljanja o naslovni temi, sem se nenadoma zavedla, da imam pred sabo vrečko napolitank, ki si jih nenadzorovano bašem v usta. Še prej sem izpraznila smoki in pojedla nekaj kosov domačega peciva, ne da bi ob tem sploh karkoli čutila, niti lakote niti posebne slasti. Ali trpim za hudo motnjo hranjenja, prisilnim prenajedanjem?

Zadeva ni tako preprosta. Občasno pretiravanje s hrano, kot na primer v minulih prazničnih dneh, ko povsod diši po poticah in piškotih, in ob drugih posebnih priložnostih, kot so rojstni dnevi, družinska srečanja, poroke … še ni razlog za alarm. Tudi potreba po izmenično sladko-slanih prigrizkih pri mnogih ženskah pogosto kaže le na stanje hormonov. Vsem dobro znani PMS (predmenstrualni sindrom), ko smo sitne, občutljive in rahlo depresivne, mnoge ‘zdravimo’ z večjimi količinami sladkarij, predvsem čokolade, saj naj bi ta pomagala sproščati endorfine, hormone sreče. Telo to ve in jo zato zahteva. Torej, če enkrat mesečno pojemo več sladkarij kot običajno, to, na srečo, še ne pomeni motnje hranjenja.

Pred nekaj tedni smo obravnavali debelost. V tem prispevku pa se bomo dotaknili druge motnje hranjenja, za katero trpi vse več ljudi, a se o njej manj govori, saj običajno navzven ni vidna – prisilno oz. kompulzivno prenajedanje. Za to obliko prehranske motnje naj bi po različnih virih trpelo od 0,4 do kar 12 % ljudi. Realno število je verjetno nekje vmes.

Prehranska motnja št. 2: Prisilno prenajedanje

O prisilnem (kompulzivnem) prenajedanju govorimo takrat, ko oseba občasno ali redno uživa prekomerne količine hrane. V angleščini to motnjo opisuje izraz ‘binge-eating’, prenažiranje, basanje. Gre za resno psihološko motnjo, ki se lahko razvije pri katerikoli starostni skupini. Nekateri se prenajedajo že od malega. Najbolj rizično obdobje za razvoj motnje prisilnega prenajedanja je puberteta, saj se takrat posameznik sooča z različnimi izzivi, kot so hitre telesne in hormonske spremembe, potreba po samoosvojitvi, oblikovanje spolne identitete, seksualna aktivnost … Motnja se lahko razvije tudi kasneje v odrasli dobi.

Kompulzivni jedec s prenajedanjem blaži strah, žalost, negotovost, osamljenost in druge psihološke in čustvene stiske. Oseba je stalno v konfliktu sama s sabo, saj se dobro zaveda, da prenajedanje zanjo ni dobro, a ne zmore obvladovati svojega vedenja. Takšen prisilni jedec se prehranjuje z veliko mero slabe vesti. Običajno se nažira do bolečine in fizične slabosti, ki se lahko konča z bljuvanjem, kar nekateri razlagajo kot obliko samokaznovanja. Pri prisilnem jedcu se postopoma razvije huda psihična in fizična odvisnost od hrane.