Vodilni strokovnjaki trdijo, da menopavze ni treba sprejeti kot usodo, temveč jo je treba obravnavati kot življenjski dogodek, ki ga je mogoče spremeniti – podobno kot popravljive naravne procese, kot je izguba vida.
Menopavza se za večino žensk začne s postopnim upadanjem progesterona in estrogena sredi 40. let. Prehod, imenovan perimenopavza, lahko traja od dve do deset let, včasih celo desetletje, preden nastopi menopavza – točka, ko se menstrualni ciklus ustavi za eno leto.
Simptomi so široki, od vročinskih oblivov in nočnega potenja do bolečin v sklepih in kognitivnih težav. Čeprav lahko hormonsko nadomestno zdravljenje (HNZ) ublaži oz. odpravi številne simptome, bi bila še boljša rešitev, da do menopavze sploh ne bi prišlo.
Raziskovalci raziskujejo terapije, ki bi lahko bistveno odložile ali celo preprečile menopavzo. Zev Williams, direktor Centra za plodnost Univerze Columbia, meni, da bi morala biti menopavza že zdavnaj obravnavana kot spremenljiv oz. odpravljiv zdravstveni dogodek.
Zakaj bi bilo koristno menopavzo odložiti?
Menopavza je za znanost še vedno nekakšna »skrivnost«. Človek je ena redkih vrst, ki doživlja menopavzo in izgubi plodnost desetletja pred drugimi znaki staranja in smrtjo. Znanstveniki niso povsem prepričani, zakaj se to zgodi; morda je to evolucijska strategija (t.i. hipoteza babice – ženske vlagajo energijo v vnuke namesto v lastno razmnoževanje) ali pa le posledica daljše življenjske dobe.
Glavni vzrok menopavze je pospešeno staranje jajčnikov, ki se začne že v ženskih 30. letih. Če bi lahko medicinski napredek upočasnil to staranje, bi lahko podaljšali reproduktivno in hormonsko življenjsko dobo jajčnikov – s tem pa tudi zdravje in telesno in kognitivno vitalnost žensk.
Namreč ženske, ki naravno vstopijo v menopavzo pozneje (po 55. letu), imajo boljše zdravstvene rezultate, vključno z zmanjšano izgubo kostne mase, manjšim tveganjem za žilne bolezni in demenco ter daljšo življenjsko dobo. Dolgoživost jajčnikov je ključnega pomena, saj je jajčnik »model pospešenega staranja«, ki lahko služi za testiranje terapij proti staranju na splošno.
Medicinski posegi in raziskave
Raziskave se trenutno osredotočajo na dve glavni strategiji in več drugih pristopov:
Presaditev tkiva jajčnikov (Dr. Kutluk Oktay)
Oktay ponuja eksperimentalni ambulantni laparoskopski postopek, pri katerem se ženskam (običajno okoli 37. ali 38. leta starosti, pred hitrim pospeševanjem izgube jajčnih celic) odvzame korteks jajčnika, ki vsebuje na tisoče rezervnih jajčnih celic. Tkivo se zamrzne in se čez približno desetletje, ko raven hormona AMH (anti-Müllerjev hormon) signalizira bližanje menopavze, presadi nazaj.
Po presaditvi pričakuje, da bo preživelo do 60 % rezervnih jajčnih celic, kar bi lahko odložilo ali obrnilo menopavzo. Ker so klinična preskušanja še v zgodnji fazi, bo trajalo še približno desetletje, preden se bo začelo ponovno presajanje in bodo znani rezultati.
Terapija z zdravili (Dr. Zev Williams)
Williams in njegova ekipa preučujeta, ali lahko nizki odmerki zdravila rapamicin dosežejo podobne učinke. Rapamicin, ki je že odobren s strani FDA za druge namene, deluje tako, da zavira protein mTOR, ključno komponento celične poti staranja. Predklinični modeli kažejo, da zaviranje mTOR podaljša življenjsko dobo jajčnikov. Zdravilo bi upočasnilo mesečno izgubo jajčnih celic in bi ga bilo treba začeti jemati pred menopavzo. V teku je klinična študija VIBRANT, ki želi dokazati učinkovitost rapamicina pri odložitvi menopavze.
Drugi pristopi
Druge raziskave vključujejo startup Gameto, ki testira podporne celice jajčnikov iz matičnih celic, biotehnološko podjetje Celmatix z razvojem zdravila za upočasnitev izčrpavanja jajčne rezerve, uporabo senolitikov (zdravila za odstranjevanje poškodovanih celic) in raziskovanje terapije z matičnimi celicami za regeneracijo tkiva jajčnikov.
Za boljšo kakovost življenja
Ker se pričakovana življenjska doba žensk podaljšuje (povprečna Američanka živi do 80. leta), ženske preživijo okoli 25 let v postmenopavzi. Oktay poudarja, da bi morali s podaljševanjem življenjske dobe bistveno podaljšati tudi reproduktivno in hormonsko življenjsko dobo za izboljšanje kakovosti življenja.
Uspešna odložitev menopavze bi lahko pomenila, da bi bile ženske plodne tudi v svojih 50. letih, kar zahteva ponoven premislek o starosti materinstva.
Glede na to, da študije kažejo, da ženske s pozno menopavzo živijo dlje, raziskovalci menijo, da je znanstveno zanimanje za odložitev menopavze posledica podaljšanja življenjske dobe in povabila k širšemu razmisleku o tem, kaj je »naravno« staranje žensk.
PREBERITE TUDI: Kako se možgani spremenijo med perimenopavzo
