Pretreniranost – nevarnost za rekreativne športnike

Pretreniranost pomeni slabše psiho-fizično stanje zaradi prevelike količine in intenzitete treningov z namenom izboljšave moči in kondicije. Do pretreniranosti ne pride le pri profesionalnih športnikih, temveč vedno več tudi pri rekreativnih športnikih – pri teh je nevarnost poškodb in pretiravanja še večja, saj ob sebi nimajo strokovne ekipe in potrebnega znanja, kot ga imajo profesionalni športniki, ki imajo profesionalno začrtano pot treningov. Rekreativne športnike vodi torej le njihova lastna odločitev, motivacija, trma in lastni občutki.

Pomembno je, da rekreativni športniki telovadijo zato, ker si želijo izboljšati svojo formo, zapolniti svoj prosti čas, in povečati svoje zmogljivosti. Vsekakor je logična posledica, da rekreativni portnik sčasoma želi videti napredek v svojih zmogljivostih, kar lahko vidi preko rezultatov. Biti boljši in premagovati samega sebe je odlična dejavnost, v kolikor poteka v mejah normale in brez škodljivih stranskih učinkov. Želja po rasti, izboljšavah in rezultati svojega dela so namreč v človekovi naravi in čudovito je, če v rezultatih lahko uživamo in občudujemo sami sebe, kaj smo lahko dosegli in kam nas je pripeljala naša lastna volja. Taki užitki so lahko neizmerni in prinašajo zadovoljstvo v življenje vsakega športnika. Ampak prehitro zgodi, da športnik zaide v ekstreme in na pot tekmovalnosti, kjer je pot nazaj težka. S premalo znanja in z željo po hitrem napredku začnejo športniki brezglavo trenirati.

Brezglavi treningi so torej domena tistih, ki mislijo, da  ne naredijo dovolj, če je trening le običajen. Zmote so namreč, da je dober trening le tak, kjer čutiš utrujenost in bolečino. Bistvo treniranja in napredka v zmogljivosti je sicer res premagovanje napora, kar ima za logično posledico utrujenost, a problem nastane, kadar je tega preveč.

Pretreniranost žal ne vodi v to, v kar bi si športniki želeli: boljši rezultati, večja moč in hitrost. Pretreniranost pelje ravno v obratno smer – zaradi utrujenosti je regeneracija manjša, slabša je tudi koordinacija in rezultati izostajajo. Telo namreč potrebuje od 6 do 48 ur, da se regenerira, zato brezglavo treniranje brez počitka ne bo dalo želenih rezultatov.

Če ne upoštevamo potreb svojega telesa in pri tovrstnem pristopu k treningu vztrajamo dlje časa, se navidez nedolžna utrujenost in pomankanje energije lahko razvijeta v sindrom pretreniranosti, ki lahko traja več tednov, mesecev ali celo let.

Največji dejavnik tveganja je zagotovo prepogost in pre-intenziven trening, v kombinaciji z drugimi življenjskimi navadami pa to vodi v pretreniranost.

Namen rekreacije je sprostitev in izboljšanje telesne in umske pripravljenosti. Veliko ljudi od športa in treniranja postane odvisnih, treninge pa uporabljajo tudi kot orodje za beg od svojih relanih težav. Kadar športnik trenira iz napačnih razlogov, lahko hitro presliši svoje telo, pozabi bistvo in to vodi v pretreniranost.

Pogosta napaka športnikov je, da nimajo zasnovanega točnega programa, ki bi zajel mišice celotnega telesa in imajo nasplošno premalo znanja. Dober primer so naprimer tekači, ki želijo izboljšati hitrost svojega teka, in zato povečujejo hitrost in razdaljo treningov, pozabljajo pa na vaje za moč, prehrano, druge oblike rekreacije, s čimer bi prav tako pripomogli k boljšemu rezultatu. Nepravilna tehnika je najpogostejši vzrok poškodb in pretreniranosti. Zelo pogosta napak a je tudi ta, da športnik ponavlja vedno enake vaje in torej trenira le določeno mišično skupino, pozablja pa na vse druge.

Pri pretreniranosti se pogosto lahko zgodi motnja prehranjevanja, kar prinese posledico – premalo hranil za normalno delovanje telesa. Nezadosten kalorični vnos in tekočine prinese slabo počutje in težavo za telo. Poleg prehrane je pomemben dejavnik tudi spanec. Premalo spanca pomeni slabši počitek za telo in s tem nezadostno regeneracijo.

Mišice in telo se ne moreta obnoviti, če ni počitka in treningi niso le zaman, temveč celo škodljivi. Športniki, ki prepogosto trenirajo, telesu pa ne privoščijo počitka, so preutrujeni.

Če ste se znašli v začaranem krogu in je vaše telo izčrpano, prekinite trening, vendar ne nemudoma, saj tudi to lahko škodi. Zmanjšujte intenzivnost in trajanje. Vzemite si čas za saniranje poškodb. Aktiven počitek in nadomeščanje z drugo vadbo vam bo dobro delo. Plavanje je vedno dobra alternativa in sprehodi v naravi tudi. Privoščite si sproščanje, masaže in okrevajte z velikimi količinami spanca. Telesu povrnite moči z dobro in kvalitetno prehrano.

Poznati moramo sebe in svoje zmogljivosti in telovaditi zato, da napredujemo in uživamo hkrati in da to ne vpliva slabo na naše življenje.