Ljudje so plavali že v prazgodovini – upodobitev človeka, ki plava, je mogoče zaslediti že 5000 let pred našim štetjem, v času kamene dobe. Za razliko od hoje in teka, se človeško telo ni razvijalo po principu premikanja v vodi in je bilo pokončno gibanje po trdnih tleh težje prilagoditi ležečemu položaju plavanja, zato so se slogi plavanja skozi zgodovino in glede na kulturo posamezne regije spreminjali ter prilagajali, da bi dosegli čim bolj optimalno premikanje po 'nerojstni' površini. Štirje tekmovalni slogi so se tako razvili šele pred kratkim (z manjšimi popravki ostajajo enaki zadnjih 40 let), plavanje pa je bila ena izmed športnih disciplin na modernih olimpijskih igrah v Atenah leta 1896. Od uporabe posameznega sloga pa je odvisno, katere mišice najbolj krepimo in v kolikšni meri.
 

Kravl

 
Kravl je najhitrejši slog, ki se je razvil iz plavalne tehnike Indijancev. Plavamo ga na trebuhu z glavo naprej, dihanje se izvaja bodisi na levo bodisi na desno stran. Noge iztegnjene izmenično brcajo tik pod gladino vode. Zavesljaj rok je prav tako izmeničen, le da se polovico zavesljaja dogaja pod vodo, polovica nad njo. Ob zavesljajih in vdihih se rotira tudi ramenski obroč in trup. Energetska poraba med eno uro zmernega plavanja kravla je približno 563 kalorij. V spodnjem videu pa je prikazano, katere mišice se med samim plavanjem najbolj uporabljajo.­
 

 

Prsno

 
Prsna tehnika ali kot jo pogovorno imenujemo 'žabica', je najbolj preprosta in najbolj primerna za začetno učenje ali vadbo samo. Tudi pri tem slogu je plavalec obrnjen na trebuh, položaj telesa pa se spreminja glede na zavesljaj rok in vdih. Tehniko se pravilno plava tako, da je ob vdihu glava dvignjena iz vode, ob izdihu pa mora biti v vodi. S tem, ko ob prsnem plavanju glavo potopimo v vodo, ne obremenjujemo hrbtenice, kot bi jo, če glave ne bi potapljali. Energetski poraba med eno uro zmernega plavanja je približno 704 kalorij. V spodnjem videu so označene mišice, ki so najbolj aktivne med plavanjem prsne tehnike.
 
 


Hrbtno

 
Hrbtni slog je zelo podoben kravlu, s to razliko, da smo ob plavanju obrnjeni na hrbet. Ta slog je najbolj primeren za tiste, ki imajo težave s hrbtenico, saj je v tem položaju najmanj obremenjena. Delo nosilnih mišic v tem položaju prevzamejo trebušne. Telo se ob plavanju obrača okoli svoje vzdolžne osi, glava pa se ne premika in je na istem mestu kot pri ležanju na trdih tleh. Energetski poraba med eno uro zmernega plavanja je približno 563 kalorij. V spodnjem videu je prikazano, katere mišice se med samim plavanjem najbolj uporabljajo.
 
 


Delfin

Delfin je najmlajši plavalni slog in posnema plavanje delfina. Je najtežji izmed štirih, saj zahteva zelo dobro telesno pripravljenost. Pri njem plavalec leži na trebuhi in se pri plavanju valovito giblje po gladini – gibanje se začne pri glavi in se premika vzdolž po telesu, kjer se zaključi z bičastim udarcem nog. Ta udarec temelji na dobro razvitih trebušnih mišicah. Roke se med plavanjem istočasno prenašajo čez glavo, položaj glave pri vdihu je podoben kot pri prsnem. Energetska poraba med eno uro zmernega plavanja je izmed vseh slogov najvišja, in sicer približno 774 kalorij. V spodnjem videu so označene najbolj aktivne mišice med plavanjem prsne tehnike.

­


Na bazenu

Pri vadbi plavanja so nujnega pomena seveda kopalke (slovenska kopališča in bazeni načeloma nudizmu niso najbolj naklonjena); brisačo; plavalno kapo, ki bo ostale plavalce zaščitila pred našimi lasmi, naše lase pa pred klorom; plavalna očala za zaščito oči in boljšo vidljivost; ter seveda steklenica pijače, da bomo po plavanju lahko nadomestili izgubljeno tekočino. Ob obisku bazena je zelo priporočljivo nositi natikače, saj se tako zaščitimo pred glivicami in različnimi bakterijami, ki uspevajo na vlažnih tleh. Za boljšo vadbo si lahko omislimo še različne plavutke, plavalne deske, lopatke, uteži in podobno.

Preden gremo v bazen, se moramo stuširati, da s sebe speremo umazanijo in nečistoče. To tuširanje je koristno za našo kožo, saj jo čista voda zmehča in tako med samim plavanjem absorbiramo manj klorirane vode in nečistoč v njej. Isto velja za tuširanje po končanem plavanju.

Pred začetkom vsake vadbe pa ne smemo pozabiti na 5 do 10 minutno ogrevanje in raztezanje. S tem bomo telo optimalno pripravili na samo vadbo ter zmanjšali možnost krčev.

Jutri grem vsekakor plavat!

Tako kot lahko preverimo svojo telesno pripravljenost na Cooperjevem tekaškem testu, obstaja tudi test tudi za plavanje. Takšni preizkusi so po državi večkrat letno brezplačno organizirani s strani različnih klubov pod okriljem Plavalne zveze Slovenije. Na teh testih vam izmerijo preplavano dolžino v času 12 minut, tehnika plavanja pa je odvisna od vsakega posameznika in ni vnaprej določena. Cooperjev test je dober pokazatelj telesne pripravljenosti in je lahko podlaga za načrtovanje plavalne vadbe. Te pa se lahko lotimo sami, ali pa se pridružimo kateremu izmed plavalnih klubov pod budnim očesom plavalnih trenerjev in v družbi plavalnih somišljenikov. V obeh primerih pa se bodo blagodejni učinki ob redni vadbi poznali že zelo kmalu. In tako bomo tudi mi lahko zdravi kot riba.

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj