Ženske v sredini 40. do zgodnjih 50. let pogosto doživljajo perimenopavzno depresijo.
Študije opisujejo do 16-kratno povečanje pojavnosti depresije pri ženskah, starih med 45 in 52 let. Avstralski statistični podatki kažejo, da je bila “najvišja starostno specifična stopnja samomorilnosti žensk v letu 2015 opažena v starostni skupini 45 do 49 let, in sicer 82 smrti (10,4 na 100.000), sledila je starostna skupina 50 do 54 let”.
Statistični podatki o dokončanih samomorih pri ženskah srednjih let pa niso vzbudili posebne pozornosti ali zaskrbljenosti na področju zdravstvenega varstva ali v splošni skupnosti. Povečanje števila samomorov v tej skupini v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami žensk bi moralo opozoriti na razmislek o dejavnikih, ki prispevajo k temu tragičnemu izidu. Ti dejavniki vključujejo biološke spremembe spolnih hormonov (gonadotropinov), povezane s prehodom v menopavzo.
Večina študij se strinja, da se tveganje za depresijo med prehodom v menopavzo zelo poveča. Simptomi depresije vključujejo veliko joka, občutek brezupa ali brez vrednosti, otopelost in izgubo zanimanja za običajne dejavnosti.
Nekatere ženske med prehodom v menopavzo ne občutijo večjih duševnih motenj, kljub temu pa ima okoli 20 % žensk v perimenopavzi tao hude težave, da se zglasijo pri svojih zdravnikih pojavi z depresivnimi simptomi. Ti pa po vsej verjetnosti ne bodo prepoznani kot “perimenopavzalna depresija”.
V kohortni študiji Penn Ovarian Aging Study je bilo ugotovljeno, da se depresivni simptomi povečajo med prehodom v menopavzo in zmanjšajo po menopavzi.
Raziskovalci, ki so izvajali harvardsko študijo razpoloženja in ciklov, so devet let spremljali ženske pred menopavzo, stare od 36 do 44 let, ki v preteklosti niso imele depresije. Ugotovili so, da je imelo dvakrat več žensk, ki so postale perimenopavzalne, klinično pomembne depresivne simptome v primerjavi z ženskami, ki še niso vstopile v fazo prehoda.
Obdobje perimenopavze, ki pomeni pomemben prehod v reproduktivnem življenju, je lahko za mnoge ženske zaradi nihanja spolnih hormonov ter telesnih in duševnih težav, povezanih s staranjem, zelo zahtevno.
Perimenopavza, katere povprečna starost nastopa je 51 let, ima izrazite endokrine značilnosti. Zgodnja perimenopavza je obdobje visokih ravni gonadotropinov (FSH in LH) ter povečanega izločanja estradiola. Nasprotno pa je poznejša perimenopavza obdobje visoke ravni FSH in zmanjšanega izločanja estradiola.
Med prehodom v menopavzo ima ena od štirih žensk hude vazomotorične simptome (vročinski oblivi in nočno potenje), ena od treh pa hude psihološke simptome (depresija in tesnoba). Simptomi so lahko hudi in trajajo več let.
Ženske, pri katerih se zgodaj pojavijo hude vazomotorične ali psihološke simptome – to je pojav pomembnih simptomov do tri leta pred menopavzo – je bolj verjetno, da se bodo simptomi zmanjšali do četrtega leta po menopavzi, medtem ko je pri ženskah s poznejšim pojavom hudih simptomov bolj verjetno, da bodo imele simptome, ki vztrajajo več let.
“Perimenopavzalna depresija zajema tako novonastalo (prvo epizodo) depresijo, ki se pojavi v perimenopavzi, kot tudi ponovitev depresije v perimenopavzi pri ženskah z anamnezo depresije. Perimenopavzalna depresija je vse bolj priznana kot nov podtip depresije s posebnimi kliničnimi značilnostmi. Trenutno zdravljenje perimenopavzalne depresije ima visoko stopnjo neuspešnosti, številne neželene učinke in potencialno škodljive dolgoročne posledice,” pravijo raziskovalci.
Depresija vs. perimenopavzna depresija
Simptomi velike depresivne motnje in perimenopavzalne depresije se velikokrat prekrivajo. Raziskave, ki so jih izvedli, da bi ugotovili, ali se simptomi perimenopavzalne depresije razlikujejo v primerjavi z veliko depresivno motnjo, ki jo doživljajo ženske v rodnem obdobju, so pokazale, da imata ti dve vrsti depresije različne ključne simptome.
Za perimenopavzno depresijo so bili pogosto značilni blažji simptomi žalostne depresije, vendar pa so bili “povečana jeza, slabša kakovost spanja in povečana utrujenost, ki je bila neodvisna od količine in kakovosti spanja”.
Najbolj tipične značilnosti perimenopavzalne depresije
- zmanjšanje samospoštovanja in vrednosti;
- povečanje telesne teže;
- slabši spomin in koncentracija;
- nizek libido;
- slabo spanje;
- utrujenost, neodvisna od kakovosti spanja;
- nepovezanost z drugimi;
- razdražljivost in jeza.
PREBERITE TUDI: To je ena najboljših snovi za ženske v perimenopavzi in menopavzi
Simptomi, specifični za perimenopavzno depresijo
- Nizka energija: Kljub temu, da (nekatere) ženske ponoči spijo dovolj, opisujejo stalno izčrpanost.
- Paranoidno razmišljanje: To se razlikuje od prave blodnjave paranoje pri psihozi; običajne paranoidne ideje vključujejo misli, kot so „prepričana sem, da vsi govorijo za mojim hrbtom, kako brezupna sem v službi“.
- Razdražljivost: To je simptom, enakovreden depresivnemu, pri katerem lahko ženska namesto žalosti izraža jezo z zbadanjem, besednimi izbruhi zaradi manjših dogodkov ali celo besom; pomembno je, da je razdražljivost običajno zunaj ženskega značaja.
- Zmanjšano samospoštovanje: To lahko še poslabša prejšnje težave s slabim samospoštovanjem in se lahko kaže z izrazitimi samoponiževalnimi komentarji; v najhujši obliki lahko ženska sploh nima samospoštovanja, tako da meni, da bi bilo svetu bolje brez nje, kar lahko privede do samomora.
- Izolacija: Družbeni in poklicni umik, občutek osamljenosti, “v mehurčku”, tudi kadar je z drugimi.
- Tesnoba: Povečana tesnoba ali napadi panike pri običajnih, rutinskih in znanih opravilih.
- Somatski simptomi: Pogosti glavoboli ter bolečine v mišicah in sklepih, ki omejujejo dejavnost, ali hude bolečine, ki zahtevajo lajšanje bolečin in preprečujejo dejavnost.
- Motnje spanja: Večkrat ponoči se zbudite zaradi vročinskih obliva in potenja ter se težko vrnete v spanec.
- Rejenje: Nenehno pridobivanje telesne teže in kopičenje maščobe na trebuhu kljub omejevanju prehrane in povečani telesni aktivnosti ali celo večje pridobivanje telesne teže (več kot 6 kg) s kopičenjem maščobe na trebuhu, prsih, bokih in stegnih.
- Zmanjšan libido in nelagodje pri spolnih aktivnostih. Spomin Slabši spomin, kar vodi v motnje v delovanju. Koncentracija Težave s koncentracijo pri branju, gledanju televizije/filmov in delovnih nalogah.
Telesni simptomi menopavze se pogosto pojavijo veliko pozneje (do pet let) kot psihološki simptomi. Zaradi te zamude je lahko diagnoza zelo oteženo diagnosticiranje perimenopavzalne depresije. Zato je vredno razmisliti, ali so lahko spremembe duševnega stanja pri ženskah sredi 40. let povezane s perimenopavzalnimi spremembami, ki se lahko pozneje pokažejo s telesnimi simptomi.
Kot smo že omenili, se simptomi perimenopavzalne depresije in velike depresivne motnje prekrivajo, vendar obstajajo nekatere ključne razlike v kakovosti in vrsti simptomov, ki jih doživljajo ženske v perimenopavzi.
Posebni problemi, povezani s simptomi v perimenopavzi
Nespečnost je zelo pogosta pri prehodu v menopavzo in 40 do 50 % žensk v perimenopavzi poroča o težavah s spanjem. Kot mehanizmi, ki povzročajo nespečnost pri ženskah v perimenopavzi, so bili predlagani pomanjkanje estrogena ter upad melatonina in rastnega hormona. Na kakovost spanja negativno vpliva tudi opaženi dvig telesne temperature v menopavzi. Izkazalo se je, da eksogeni estrogen izboljša tako subjektivni kot objektivni spanec, kar gre pripisati zmanjšanju vročinskih oblivov.
Slabo spanje, tako kakovostno kot količinsko, lahko močno negativno vpliva na razpoloženje in kognicijo ter na presnovne dejavnike, kar povečuje tveganje za debelost in sladkorno bolezen. Ženske v perimenopavzi in menopavzi, ki se soočajo s kroničnim pomanjkanjem spanja, imajo lahko zaradi škodljivih učinkov nespečnosti na delo, zdravje in odnose, izjemno slabo kakovost življenja.
Zloraba alkohola je še en pogost zaplet perimenopavzalne depresije in anksioznosti. Številne ženske, ki doživljajo nespečnost, tesnobo in stres na delovnem mestu ali v odnosih, se samozdravijo z alkoholom. Redno in prekomerno uživanje alkohola ima poleg tega, da stopnjuje simptome tesnobe in depresije, tudi znatne telesne škodljive učinke na žensko.
Biološki dejavniki
Depresija je pomembno povezana z obdobji hormonskih sprememb pri ženskah, na primer v puberteti, pred menstruacijo, v obdobju po porodu in ob prehodu v menopavzo. Deloma je nihanje in upadanje ravni estrogena verjeten vzrok za depresijo v perimenopavzi. Steroidni hormoni, kot je estrogen, delujejo v osrednjem živčevju z različnimi mehanizmi.
Estrogen modulira vpliv serotonina in noradrenalina, ki naj bi bila ključna nevrotransmiterja, najbolj povezana z razvojem depresije. Spremembe ravni estrogena, morda zaradi mehanizmov, ki vključujejo te nevrotransmiterje, so povezane z depresivnimi simptomi v prehodu v menopavzo pri nekaterih ženskah.
Vendar absolutne ravni ženskih hormonov niso povezane z depresijo. Ravni estrogena in progesterona ne razlikujejo ženske z depresijo od ženske brez depresije. Ko koncentracije hormonov merili pri perimenopavzalnih ali postmenopavzalnih ženskah z depresijo, niso ugotovili nobenih nenormalnih ravni. Vse kaže, da je določena podskupina žensk bolj nagnjena k motnjam razpoloženja, ki jih sprožijo hormonska nihanja.
V to podskupino spadajo ženske z anamnezo motenj razpoloženja, s predmenstrualnimi in poporodnimi simptomi, povezanimi z razpoloženjem, ali ženske z družinsko anamnezo motenj razpoloženja, povezanih s hormonskimi dogodki. Seveda pa lahko tudi ženske brez predhodnih težav razvijejo hudo perimenopavzno depresijo.
Vse kaže, da je tveganje za depresijo večje v perimenopavzi, ko se raven hormonov spreminja, kot po menopavzi, ko je raven estrogena in progesterona nizka, vendar stabilna. Ženske, ki doživijo kirurško ali zgodnjo menopavzo, se zdi, da imajo večje tveganje za perimenopavzno depresijo.
Psihološki dejavniki
K povečani stopnji depresije pri ženskah lahko prispevajo individualni stili spoprijemanja s stresom, zgodnje življenjske travme, družbene vloge in pričakovanja. Avstralska študija perimenopavzalnih žensk je pokazala več depresije pri ženskah z naslednjimi stresnimi dejavniki:
- menopavza, vključno s predmenstrualno disforično motnjo, poporodno depresijo in večjimi depresivnimi motnjami
- negativen odnos do partnerja, staršev in otrok
- zaskrbljujoči vazomotorični simptomi
- smrčanje
- malo gibanja ali nič gibanja
- brez partnerja ali negativna čustva do partnerja
- veliko breme skrbi za ostarele starše, otroke
- slaba samopodoba
- osebni stres, stres na delovnem mestu
PREBERITE TUDI: To zelišče je učinkovita pomoč pri vročinskih oblivih in drugih težavah v menopavzi
Socialni dejavniki
Predložene so bile številne socialne teorije, ki pojasnjujejo, zakaj lahko ženske v perimenopavzi postanejo depresivne. Nekatere od njih so povezane s spremembo roditeljske vloge z očitno izgubo plodnosti, kar je lahko povezano z izgubo bistvenega življenjskega smisla.
V družbah, ki visoko vrednotijo mladost, se perimenopavzalna depresija poveča; v družbah, kjer cenijo starejše, pa ženske običajno poročajo o manj simptomih na prehodu v menopavzo.
Diferencialna diagnoza je lahko hipotiroza, zato je treba opraviti test delovanja ščitnice. Pomembno je, da se ženske še naprej spremlja zaradi hipotiroze, saj je bolezen ščitnice neodvisen dejavnik tveganja za depresijo pri ženskah v menopavzi.
Izmeriti je treba tudi ravni FSH in LH. Proizvodnja inhibina in estrogena v jajčnikih se v perimenopavzi zmanjša – zato se začneta povečevati ravni FSH in pozneje LH. Raven FSH, višja od 40 IU/L, se pogosto uporablja kot pokazatelj menopavzalnih sprememb.
Pomembno se je zavedati, da lahko ženska začne opažati spremembe v duševnem stanju veliko prej, preden se te spremembe odrazijo v laboratorijskih vrednostih, zato je pri načrtovanju možnosti zdravljenja nujno upoštevati njena opažanja.
Za izključitev anemije in drugih pomanjkanj, ki lahko povečajo ali celo sprožijo težave, je mogoče opraviti tudi druge preiskave. Npr. pomanjkanje magnezija, omega-3, vitamina D3 in B12 je lahko povezano s povečanimi depresivnimi simptomi; prav tako nezdrava prehrana. Ker se po menopavzi poveča tveganje za bolezni srca in ožilja, so koristne osnovne preiskave tudi EKG in krvni lipidi.
Težave lahko zelo omilijo ali celo odpravijo določena prehranska dopolnila, npr. žajbelj vročinske oblive, črna detelja dvigne raven estrogena, svetlinovo olje progesterona …
Nadomestna hormonska terapija
Študija je pokazala, da se je stanje depresivnih žensk, zdravljenih s transdermalnim estradiolom (0,05 mg/dan), po treh tednih bistveno izboljšalo v primerjavi z ženskami, ki so prejemale placebo. Druga študija je pokazala, da so bile depresivne motnje bistveno bolj verjetno, da bodo recidivirale ob 12-tedenskem zdravljenju s transdermalnim estradiolom (0,1 mg/dan) v primerjavi s placebom. Na splošno dosedanji podatki kažejo, da je NHT koristna pri zdravljenju perimenopavzalne depresije, ne pa tudi v postmenopavzalni fazi.
Vrste NHT (nadomestna hormonska terapija), ki so na voljo za uporabo pri zdravljenju perimenopavzalne depresije, vključujejo CEE ali transdermalni estradiol 75 do 100 mg/dan ali peroralni etinilestradiol.
Mikronizirani progesteron se lahko daje v obliki cikličnega režima. V zgodnjem prehodu v menopavzo so kombinirane estrogen-progestagenske kontracepcijske tablete uporabno zdravljenje, a je treba upoštevati, da številne kombinirane kontracepcijske tablete povzročijo depresijo.
Tibolon je sintetični steroid in ima mešani hormonski profil. Njegova estrogenska moč je približno ena petdesetina estrogenske moči etilnega estradiola; njegova progestogena moč je ena osmina moči noretisteron acetata; in androgeni učinek je približno tretjinski v primerjavi z noretisteronom.
Dokazano je, da lajša klimakterične simptome, izboljšuje libido ter pomaga pri obvladovanju perimenopavzalne anksioznosti in blage depresije. Eden od neželenih učinkov tibolona je medmenstrualna krvavitev, prednost zdravljenja s tibolonom pa je, da ne povzroča povečane gostote dojk.
Zaključek
Perimenopavza je obdobje, ki za mnoge ženske prinese številne fizične in psihološke izzive, vključno z depresijo, ki ima pogosto edinstvene značilnosti in zahteva prilagojene pristope k zdravljenju. Čeprav so spremembe v hormonih pomemben dejavnik, ki prispeva k razvoju depresivnih simptomov, igrajo ključno vlogo tudi psihološki in socialni dejavniki. Zato je pomembno, da se perimenopavzalno depresijo prepozna kot specifičen podtip depresije in da se ženske v tem življenjskem obdobju obravnava celostno.
Poudarek na zgodnjem prepoznavanju simptomov, ustrezni diagnostiki, prilagoditvah življenjskega sloga ter uporabi učinkovitih terapevtskih pristopov, vključno s hormonsko terapijo in prehranskimi dopolnili, lahko bistveno izboljša kakovost življenja žensk. Ključnega pomena je tudi ozaveščanje in podpora, saj lahko odprava stigme ter boljša dostopnost do informacij in zdravljenja olajšata soočanje z izzivi, ki jih prinaša to zahtevno obdobje.
PREBERITE TUDI: “Tako sem sovražila svoje menopavzno telo, da sem razmišljala o samomoru”
