Prvi del članka: Pasti sodobne vzgoje – 1. del
Dobra vzgoja je vzgoja z načrtom!
Temelji na akciji, vedenju, skrbi in zdravem razumu. Tudi družina, v kateri ni treba le ubogati na besedo, potrebuje moč staršev, ki zmorejo oboje: ustaviti, varovati, odločiti in pogovor ter sodelovanje. Pomembno je, da se ponovno postavi partnerstvo pred starševstvo, saj se drugače partnerski primanjkljaj pogosto kompenzira v starševstvu. Odnos z otroci pa ne bi smel biti odvisen od partnerskega medsebojnega razumevanja.
Če so v partnerskem odnosu konflikti, ki jih starša ne rešujeta sproti, pogosto otrok vstopi med njiju kot rešitelj. Otroci vidijo namreč grožnjo za lastni obstoj, če bi družina razpadla. Razhajanja naj bi starša uskladila brez prisotnosti otrok. Kadar ni možnosti za predhoden dogovor, mora starš drugega pri njegovi reakciji pred otrokom podpreti. Nestrinjanje morata razrešiti kasneje, saj je sporočilo enotnosti veliko močnejše kot pa bi bil popravek napake. Še huje je, ko skušajo starši z otroci razpravljati o napakah drugega starša. Enotnost staršev je najvišja moralna sila za otroka.
Raziskave kažejo, da so družine s tako imenovano optimalno stopnjo zdravja tiste, kjer starša zmoreta dovolj moči, da sta povezana med sabo, da upoštevata drug drugega pri ravnanju z otrokom, si v vlogi staršev ne nasprotujeta in omogočata odprto komunikacijo. Ta omogoča, da lahko vsak v družini pove, kdo je in kaj želi, da ima otrok pravico do svojih čustev in lahko izreče svoje misli ter se jih skozi izkušnjo nauči tudi obvladati. Zato otroka spodbujajte k izražanju čustev, želja in misli. Na tak način mu boste pomagali h krepitvi samozavesti, predvsem pa bo začutil, da tudi njegov glas nekaj velja. To je odlična popotnica za življenje, ko v ‘svetu odraslih’ vsakodnevno sprejemamo odločitve, kar od nas zahteva jasnost, odločnost in pogum.
Kaj lahko naredite starši, da preprečite negativne posledice neustrezne vzgoje?
Najprej morata imeti starša usklajene lastne vrednote, kajti le tako jih lahko primerno prenašata na otroke. Otroke neenotnost v nazorih staršev blazno zbega, saj izgubijo zaupanje, najpogosteje kar v oba. Otroci rabijo predvsem veliko nesebične ljubezni, jasne življenjske napotke in nenazadnje tudi blažje kazni ob neupoštevanju dogovorov ali za kršenje splošnih moralnih načel, kot so “ne laži”, “ne kradi” in podobno. Pomislite, kako se počuti odrasel človek, ki je bil celo otroštvo in mladost ‘zavit v celofan’ in zaščiten od staršev, prepričan, da mu je vse na svetu dovoljeno in ne pozna kazni za neprimerna dejanja, ko se naenkrat znajde kot polnoletna osebnost v prekršku, ker je storil kaznivo dejanje!? Kakšen hud šok je to za nekoga, ki je bil vedno deležen zaščite in mu je bilo vse v življenju dovoljeno? Takšna oseba si bo srčno želela, da bi ga starši že prej v življenju opozarjali na nepravilnosti in ga kdaj tudi kaznovali, ker bi se tako lahko sproti marsičesa naučil.
Otrok naj ima tudi obveznosti poleg šole
Poskrbite, da šola ne bo otrokova edina dejavnost. Seveda potrebuje igro in počitek, vendar mu bo vztrajanje pri obšolskih dejavnostih in predvsem opravljanje domačih opravil izredno koristilo. Če želite, da bo vaš otrok samostojen, odgovoren in odločen, ga morate temu primerno opremiti. Že najmlajše lahko naučimo pospravljanja igrač za seboj, pospravljanja sobe, odnašanja smeti, … Ne počnite vsega namesto otroka.
Stvari se zdijo izredno jasne. Pomislite, kakšnega otroka želite in ga tako vzgajajte. Vi ste njegovo ogledalo, njegov edini svet, ki ga pozna, vzorce, ki se jih bo naučil doma, bo vse življenje nosil s seboj. Nikakor ne pričakujte, da ga bo šola, športni klub, babica ali televizija vzgajala namesto vas. Seveda ima vse našteto svoje funkcije in vpliv na otroka, a glavno vlogo v njegovem življenju igrate vi.
Medsebojni odnosi in družina so v krizi
Zaključimo lahko s vsesplošno trditvijo, da živimo v času, ko so medsebojni odnosi in s tem tudi družina v krizi. Očitno so otroci najšibkejši člen v družbi, saj se na njih odslikavajo vse napake, ki jih delamo. Najpomembnejši, najtrajnejši in najbolj zaupen odnos v otrokovem življenju je odnos s starši. Starši ste tisti, ki lahko otroku pomagate pri vrednotenju življenjskih doživljajev in ga vodite mimo nevarnih čeri življenjskih izzivov ter ga pomagate oblikovati v čustveno zdravega človeka. Znani in običajni vzgojni prijemi, ki ste se jih naučili od svojih staršev, ne prinašajo več zaželenega učinka. Zato zberite dovolj znanja in moči za nove, obetavnejše vzgojne metode. Ob tem pa vedno mislite na prihodnost in dobro vašega otroka!
PREBERITE TUDI: Crkljanje in tolaženje otroka, ki joka, ni razvajanje
