Stroka deli vonje na več vrst. Cvetlični so vonji po akaciji, cvetovih breskve in vijolic, ki jih zaznamo v mladih belih vinih (npr. renski rizling). Sadne arome najdemo v vrhunskih vinih in to so jagode, maline, robide, borovnice, bezeg, češnje in druge. Vonj po svežem sadju je značilen za mlada vina, vonj po kuhanem pa so značilne arome za bordojska vina. Naš nos zazna precej začimb (janež, ingver, cimet, poper), ki so v zrelih vinih in so jih pridelali iz grozdja vinogradov v toplih, južnih krajih. Po rastlinah kot so trava, beluši, feferoni, paradižnikov list, čebula, pa tudi po mahu, dišijo mnoga vina. Vonj po poprovi meti in drugih rastlinah bogati vino s svežino. In še vonj po lesu:
od hrastovega, prek cedrovine, kostanjevega in celo do vonja škatlic za
cigare dišijo tako rdeča kot bela barikirana vina. Če pa zaznamo vonj
po plesnivih gobah, gre za vino, ki se je pokvarilo.
Uživanje vina
ponuja raznovrstnost tako pri vonjanju kot tudi opazovanju barv ter
omogoča domišljiji prosto pot in čarobno popotovanje. Drage dame, ne
pozabite: na degustacije si ne omislimo močnega, večernega parfuma!
Glede na sladkorno stopnjo, ki jo ponuja vino, jih delimo takole:
- mirna:
- suha vsebujejo do 4 g/l neprevretega sladkorja,
- polsuha vsebujejo od 4 do 12 g/l neprevretega sladkorja,
- polsladka vsebujejo od 12 do 50 g/l neprevretega sladkorja,
- sladka vsebujejo 50 in več g/l neprevretega sladkorja.
- peneča:
- suha vsebujejo do 15 g/l neprevretega sladkorja,
- polsuha vsebujejo od 15 do 40 g/l neprevretega sladkorja,
- polsladka vsebujejo od 40 do 80 g/l neprevretega sladkorja,
- sladka vsebujejo 80 in več g/l neprevretega sladkorja.
Harmoničnost vina določamo glede na razmerja:
- bela vina – enakomerno razmerje med sladkorjem, alkoholom in kislino,
- rdeča vina – enakomerno razmerje med sladkorjem, kislino in taninom
V
kulinariki uporabljamo vina kot del marinade, med kuhanjem ali kot
dodatek k že pripravljeni hrani. Vino ima nalogo poudariti okus. Ker
med kuhanjem alkohol izhlapi, dodajanje tik pred koncem ni
priporočjivo. V grobem lahko rečemo, da se mlado rdeče vino prilega k
jedem iz rdečega mesa, močno rdeče pa za omake. Suha bela se dodajajo k
morskim jedem, piščancu, teletini, svinjini ter lahkim omakam. Sladka
vina uporabljamo izključno pri sladicah. Penino zaužijemo pred jedjo
kot aperitiv, v obliki poletne osvežitve sorbeta ali kot dodatek k
dopoldanski morski malici.
Tako povezavo med jedjo in vinom lahko povzamemo tudi med samim hranjenjem.
V domači jedilnici so priporočljivi pripomočki, ki nam omogočajo pravilno ponujanje vin in nam pomagajo:
- odpirač za odpiranje steklenic, buteljk;
- termometer: namestite ga na steklenico in počakate na želeno temperaturo;
- nastavek za dekantiranje: omogoča, da se vino že pri nalivanju prezrači in razvije poln okus;
- vakuumski zamašek: iz že odprte stklenice lahko izčrpate zrak, s katerim podaljšate živjensko dobo preostalemu vinu;
- posoda
za hlajenje: bodisi takšna, v katero bomo dali led, ali v obliki
hladnega ovoja, ki ga namestimo neposredno na steklenico.
Pri
nakupovanju vin zagotovo velja pravilo: sezite malce globje v žep, v
kolikor se ne želite le odžejati z brizgancem. Pojdite naravnost do
proizvajalca vin ali do vinogradnika, ki morebiti ponuja še domač
prigrizek in se pustite poučiti ob pokušanju. Naj vam ponudijo pravilno
ohlajenega ali segretega z odprto glavo, nalitega v ustrezen kozarec.
Nato ga zaužijte in razmišljajte! Le tako se bosta vaš jezik in okus
urila, da boste postali pravi poznavalci. Najbolje ga je pokušati med
10. in 12. uro dopoldan ali med 18. in 20. zvečer.
Med jedjo pa
se le prepustite in ne pozabite, da je resnica le ena, četudi jih je
več ter skriva toliko arom, kot smo jih željni začutiti.
