Slovenska podjetja Goolets, Ekorna in FeelRooty skupaj z več drugimi podjetniki, ki se ne želijo medijsko izpostavljati, opozarjajo na sporne poslovne prakse podjetnika Janija Pravdiča. Te po njihovem mnenju povzročajo gospodarsko škodo in resno ogrožajo zaupanje v podjetniško sodelovanje ter mečejo slabo luč na podjetništvo pri nas.
Kot poudarjajo, gre za ponavljajoče se primere, pri katerih naj bi Jani Pravdič oziroma nekatera podjetja, povezana z njim, pod pretvezo podjetniškega sodelovanja, svetovanja ali pomoči pridobivali občutljive poslovne informacije. Te so uporabili za vzpostavljanje konkurenčnih produktov, storitev ali poslovnih modelov.
»Naša moralna odgovornost je, da slovenskemu prostoru in mladim podjetnikom pokažemo, da se posla tako ne dela. Bodi inovativen in vztrajen, t. i. »scamanje« ljudi na tak način pa je nedopustno. Vrednote v Sloveniji je treba dvigniti do te mere, da kaj takega slučajno ne postane standard,« opozarjajo.
Goolets: vpogled v celoten poslovni model yachting industrije
V podjetju Goolets, specializirano za najem jaht, opozarjajo na večletno sodelovanje s Pravdičem, ki so ga spoznali v kviru podjetniškega združenja Yes in mu na podlagi tega tudi zaupali. V dobri veri podjetniškega duha so z njim delili poslovne in organizacijske informacije, povezane z delovanjem yachting industrije. Po njihovih navedbah so bili ti podatki pozneje uporabljeni za vzpostavitev konkurenčnih podjetniških struktur, pri čemer so zaznali kopiranje spletnih vsebin, marketinških materialov, poslovnih procesov in celo navajanja vtisov strank.
Posebej problematično ocenjujejo uporabo zunanjih tehnoloških rešitev, preko katerih naj bi imelo s Pravdičem povezano podjetje vpogled v celotne procese in baze podatkov Goolets. »Predvsem se počutimo preveč izigrane. V dobri veri smo delili tudi občutljive informacije, ki si jih podjetniki običajno izmenjujemo z namenom rasti, ne pa zlorabe. Takšen, izrazito predatorski način dela ni podjetništvo in mladim je treba jasno pokazati, da to ni prava pot,« poudarjata Alenka in Mitja Mirtič, lastnika podjetja Goolets.
FeelRooty: »Takšne prakse mečejo slabo luč na podjetništvo«
Podobno izkušnjo navajajo tudi v podjetju Biohacking Vital, lastniku blagovne znamke FeelRooty, ki deluje na področju prehranskih dopolnil za energijo in fokus. Po lansiranju njihovega izdelka MagicRooty leta 2023 je z direktorjem in solastnikom Grego Gostinčarjem stopil v stik Jani Pravdič. V dobri veri, da gre za resno podjetniško sodelovanje ali celo investicijsko priložnost, mu je razkril nekatere ključne informacije o poslovanju, v istem času pa so bili izpostavljeni tudi intenzivnim ponudbam marketinške agencije WATT, povezane s Pravdičevimi podjetji. Kmalu zatem so na trgu zaznali izdelek Coffee2.0, ki je bil po njihovih navedbah v začetni fazi zelo podoben njihovemu po formulaciji, ceni, ponudbi in celo marketinških besedilih.
Po besedah Gostinčarja so zaznali tudi sporne trditve, vprašljiva oglaševalska sporočila ter poskuse diskreditacije njihovih izdelkov, zaradi česar menijo, da gre za primer zlorabe zaupanja in neetičnih poslovnih praks. »Takšne sporne prakse poslovanja so nam kot podjetju popolnoma tuje in mečejo slabo luč tako na podjetništvo kot tudi na industrijo prehranskih dopolnil, zato je nujno, da se jih izpostavi,« poudarja ustanovitelj biohacking start-upa FeelRooty Grega Gostinčar.
Ekorna: sistematično pridobivanje notranjih informacij in dumping cene
V turistični agenciji Ekorna že več let opažajo nenavadne vzorce. Po njihovih izkušnjah jih je Pravdič od leta 2016 večkrat kontaktiral z vprašanji o tem, kako razvijajo in tržijo specifične produkte, zlasti t. i. »self-guided« kolesarske in pohodniške ture. Ob tem naj bi jih spraševal tudi o kadrih ter jih pozival k priporočilom nekdanjih sodelavcev.
V nadaljevanju so zaznali primere, ko so se pri projektih, na katerih so sodelovali ali kandidirali, pojavile ponudbe z nižjimi cenami, ki naj bi temeljile na informacijah, do katerih konkurenca sicer ne bi smela imeti dostopa. Po njihovih navedbah so se kmalu po lansiranju novega projekta in spletne strani pojavile tudi nenavadne poizvedbe po zelo specifičnih informacijah, ki presegajo običajno zanimanje potencialnih strank.
»Mlade je treba zaščititi pred zavajanjem«
Podjetniki poudarjajo še, da je v zadnjem času Jani Pravdič postal prepoznavna medijska osebnost, predvsem zaradi rednih nastopov v enem od podkastov. S svojo javno podobo in načinom nastopanja se je pozicioniral kot vzor številnim mladim podjetnikom, ki ga pogosto dojemajo kot nekakšnega »podjetniškega guruja« ali »hustlerja«.
»Prav zaradi tega vpliva se odpirajo tudi resna vprašanja glede sporočil, ki jih posreduje mlajši publiki. Na izobraževanjih in javnih nastopih namreč večkrat poudarja, da je njegov osnovni poslovni pristop kopiranje uspešnih obstoječih idej in njihovo hitro lansiranje na trg. Takšna poenostavljena in problematična interpretacija podjetništva lahko pri mladih ustvari napačne predstave o tem, kaj podjetništvo v resnici pomeni, ter jih usmerja na poti, ki nimajo veliko skupnega z dolgoročnim, etičnim in trajnostnim poslovnim uspehom,« poudarjajo.
Glede na njegov doseg in vpliv na mlado generacijo menijo, da gre za vprašanje širše družbene in moralne odgovornosti. Poudarjajo, da podjetja in posamezniki, ki javno opozarjajo na takšne prakse, ne delujejo iz osebnih interesov, temveč v interesu zaščite zdravega podjetniškega okolja.
»Še posebej je pomembno, da so podjetniki in poslovni partnerji, ki so z njim v stiku, previdni pri deljenju informacij, saj obstaja tveganje, da bi se te lahko uporabile na način, ki bi bil v škodo podjetjem in celotnemu poslovnemu ekosistemu. Odpiranje teh tem v javnosti je zato nujno, z namenom spodbujanja odgovornega podjetništva, transparentnosti in zaščite mladih pred zavajajočimi vzorci uspeha,« dodajajo.
