Glavna žrtev današnjih medijsko vsiljenih lepotnih idealov so dekleta in ženske, vse bolj pa za nizko telesno samopodobo trpijo tudi moški in celo že otroci. Pod vplivom medijskih podob lepih, mladostnih, negovanih in modno urejenih teles, se nam naše telo zazdi pomanjkljivo, sramotno, grdo. Takšno negativno občutenje lastnega videza se nato prenaša na raven osebnega nezadovoljstva. Gre za zavajajočo obljubo, da je lepo, suho, mladostno telo zagotovilo za srečo, priljubljenost, uspeh. Vendar ni!
Najpogostejša reakcija je pretirano ukvarjanje z zunanjostjo. Ene zanese v pretirano hujšanje ali druge oblike motnje hranjenja, drugi postanejo obsedeni s športom. Vse več se jih odloča za korektivne kirurške posege – od liposukcije na nogah, bokih, zadnjici in trebuhu do korekcije nosu in/ali prsi. V javnosti se malo govori o samokaznovanju, ki ima razsežnosti od samoobtoževanja (npr. “Si debela prasica!”, “Sama si si kriva, da te je pustil, poglej se, kakšna pa si!”) do telesnega kaznovanja, kot je na primer tepež samih sebe, rezanje (najpogosteje na skritih mestih notranje strani stegen), butanje z glavo. Pri nas še nimamo analize, koliko oseb se samopoškoduje zaradi nizke samopodobe in drugih čustvenih težav. Neka angleška raziskava pa je pokazala, da se ‘reže’ vsak 15. mladostnik.
Paradoksalno je, da ravno z intenzivnim ukvarjanjem z zunanjostjo po drugi strani izgubljamo pristni stik z lastnim telesom. Namreč s ciljem doseči lepotni ideal pogosto zanemarjamo njegove osnovne funkcije, na primer izmenično stradamo in se prenajedamo, preobremenjujemo telo z vadbo, ne spimo dovolj, si zadajamo bolečine … Nevrološke raziskave so pokazale, da se takšne travmatične izkušnje zapisujejo v ‘spomin’ telesa in lahko izbruhnejo v obliki bolezni.
Ljubite svoje telo
Naučimo se ponovno prisluhniti svojemu telesu, saj nam to jasno sporoča fiziološke potrebe, kot so lakota, žeja, mraz, spolna vzburjenost … Hkrati pa moramo znati razlikovati naše čustvene potrebe od telesnih. Na primer, ko se počutite osamljeni, raje pokličite prijatelja/ico, pojdite na sprehod, poiščite družbo. Basanje s sladkarijami ali zapravljanje za nove modne dodatke zgolj začasno odpravlja simptome vašega čustvenega stanja. Problema osamljenosti pa zares s tem ne rešimo. In podobno, ko smo potrti, je samoobtoževanje, rezanje ali butanje z glavo popolnoma destruktivno. Našega problema zagotovo ne rešimo tako, da maltretiramo svoje telo oz. sebe.
V prihodnjem članku bomo pojasnili, kako znova vzpostavimo psihofizično ravnovesje, če trpimo zaradi prehranskih motenj (anoreksija, bulimija).
