Potem, ko je dr. Pušenjak podal svoje mnenje o cepivu za COVID-19, ki so ga objavili tudi v Slovenskih novicah, se je oglasil dr. Ihan in s podanim mnenjem diskreditiral dr Pušenjaka. Na to sta se oglasili Sabina Senčar, dr. med., in dr. Jerneja Tomšič, ki sta podali svoje strokovno mnenje, ki ga objavljamo v celoti in nespremenjeno.
Spoštovani profesor Ihan,
pišem vam, ker me je zmotil vaš odziv in diskreditacija mnenja mojega kolega mag. Pušenjaka. Rada bi več strokovne razprave v slovenski javnosti o tako aktualnih temah kot so diagnostika, zdravljenje in preventiva pred boleznijo Covid-19, ali okužbo s SARS-Cov-2. Vsem nam so na voljo strokovna, javno dostopna, z dokazi podprta dognanja. Skrbi me, da se ne ujemajo povsem z vašim, torej tudi “uradnim” mnenjem stroke v Sloveniji. Vaše mnenje v Dnevniku je bilo zapisano:
Kot je objavo povzel imunolog in mikrobiolog Alojz Ihan, bi lahko cepivo povzročilo nastanek navzkrižno reaktivnih protiteles, ki bi bila zaradi strukturne podobnosti hkrati usmerjena proti virusnemu proteinu S in proti človeškemu proteinu posteljice sincitin-1, s tem pa naj bi cepljenje povzročilo poškodbe posteljice in s tem splave. A kot je poudaril Ihan, je novica o poškodbah posteljice izmišljena in brez znanstvene utemeljitve, saj tovrstnih napovedi o nastanku navzkrižne avtoimunske reakcije ni mogoče dati oz. je mogoče za praktično vsak človeški protein »napovedati« podobno navzkrižno reakcijo, čeprav v praksi vemo, da to ni res.
“Če bi bila možnost navzkrižne avtoimunosti realna, bi tudi okužba z novim koronavirusom povzročila splave pri nosečih ženskah, saj pri okužbi nastajajo enaka protitelesa kot po cepljenju. A tega pojava ni, ginekologi to najbolje vedo,” je pojasnil v izjavi, ki so jo posredovali iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Poleg tega je protein posteljice sincitin-1 med tistimi proteini, proti katerim imunski sistem vzpostavi toleranco in proti takim proteinom do navzkrižnih avtoimunskih reakcij ne prihaja. “Navzkrižne avtoimunske reakcije značilno nastajajo samo proti človeškim proteinom, ki so normalno ‘skriti’ pred imunskim sistemom, na primer v centralnem živčevju. V tem primeru lahko nek patološki vnetni proces omogoči imunskemu sistemu, da navzkrižno prepozna lastne proteine in povzroči avtoimunsko reakcijo,” je zapisal.
Raziskava, objavljena v strokovni reviji Journal of Translational Autoimmunity(1), dokazuje, da je več kot 1/3 imunogenih proteinov SAR-Cov-2 homologna s človeškimi proteini, kar vsaj delno razloži avtoimuno patogenezo bolezni Covid-19. Posledice okužbe so v veliki meri odvisne od razvoja avtoimune reakcije na lastne proteine, ki so enaki virusnim epitopnim proteinom. Avtoimune reakcije na infekcijo samo, kot tudi na cepivo proti SARS-Cov-2, torej niso le možne, temveč tudi zelo verjetne, kar dokazuje avtor James Lyons Weiler v svojem članku (1). Od 37 proteinov SARS-Cov-2 jih le 8 ne povzroča imunskega odgovora. “Spike proteini” so tisti proteinski označevalci virusa, ki povzročajo največje število reakcij imunskega odgovora pri gostitelju. Takih spike proteinov pri SARS-Cov-2 je 6. Dva od šestih “spike proteinov”, ki povzročita najmočnejši imunski odziv pri človeku sta homologna s proteini placente ali posteljice (imunogenetski epitop: KEELDKYFKNHTSPDVDLGD). Spike proteina: -QIH45023 in -QIA98596 (1).
Tudi Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana je na današnji novinarski konferenci o aktualnih razmerah v zvezi s covidom-19 poudarila, da te domneve ne temeljijo na znanstvenih dokazih. Pojasnila je, da se pri teorijah zarot pogosto pojavijo nepreverjena dejstva, posploševanje podatkov in izjave iztrgane iz konteksta. Da bi bila protitelesa, ki bodo delovala proti covidu-19, škodljiva za nastajanje posteljice, je po njenih besedah neresnično. “Gre za minimalno sekvenco, se pravi petih amino kislin, ki se ujemajo med proteini S in proteini v nastajajoči posteljici. Za prepoznavanje takega epitopa pa imunologi pravijo, da mora biti vsaj od 50 do 80 amino kislin, ki se morajo ujemati. Se pravi, vsaj desetkrat več, kot je v tej sekvenci,” je poudarila.
VSAK posamezni spike protein lahko povzroči avtoimuno reakcijo na katerokoli beljakovino v telesu, dva od šestih proteinov z največjo stopnjo imunogenosti pa se lahko zaključita z avtoimuno zavrnitveno reakcijo placentarnega tkiva (1).
Naravna okužba s SARS-Cov-2 in tudi aktivacija imunskega sistema s cepivom lahko potencialno aktivira avtoimuno reakcijo, vključujoč spominske CD8 T celice. Obstaja utemeljena nevarnost, dokazana na živalskih poskusih, da bi ponovna okužba ali okužba po ceplenju sprožila pretiran, patološki imunski odziv gostitelja. Nenazadnje iz dosedanjih kliničnih izkušenj s Covid 19 pacienti opažamo, da ne gre za okužbo samo, ki določa potek bolezni, pač pa za odziv celične imunosti na okužbo SARS-Cov-2, opisano, kot “Citokinsko nevihto”. Imunski odziv gostitelja v veliki meri določa potek okužbe, saj se je doslej pokazalo za najučinkovitejše zdravilo ravno pravočasno blaženje imunskega odgovora s kortikosteroidi (zaviralci imunske reakcije). Virusna obremenitev, ki jo po dosedanjih raziskavah s PCR testi pravilno določamo le v 3% (2), niti za te tri odstotke pozitivnih testiranih ne pove veliko o poteku bolezni.
Več raziskav različnih RNA virusov dokazuje veliko stopnjo prekrivanja virusnih in človeških beljakovin in tako možnost aktivacije avtoimunosti.
Oktobra lani je bil v znanstveni reviji Pathobiology objavljen članek, ki dokazuje obstoj avtoimune reakcije človeka po okužbi z enim od virusov iz skupine RNA virusov, kamor spada tudi SARS-Cov-2 (3). Zaradi navzkrižne reakcije imunskega sistema, začne po aktivni okužbi s HPV retrovirusom človeški imunski sistem napadati svoje lastne proteine in povzroči bolezni različnih organov. Navzkrižna reakcija imunskega sistema, ki napade človeško celico in tkivo je posledica velike podobnosti retrovirusnih proteinov in človekovih proteinov. SARS-Cov-2 spada v skupino retrovirusov (skupaj z virusom influence A, HIV, HPV virusi, SARS-Cov-1, RSV, parainfluenca, coronavirusi, rinovirusi).
Raziskovalki sta za model navzkrižne reakcije uporabili model okužene/aktivno imunizirane človeške celice s HPV virusom. Nasprotno z doslej znanimi raziskavami sta dokazali zelo velik odstotek “peptide-sharinga” med HPV epitopnimi proteini in človeškimi proteini. Okužba z retrovirusom HPV ima zato verjetno velik potencial za patološko avtoimuno reakcijo po okužbi. Analiza majhnega števila viralnih proteomov (30 virusnih proteinov), je biokemično-matematično dokazala, da imamo ljudje s temi tridesetimi virusi enakih 2 907 096 peptidov. Navzkrižna avtoimuna reakcija po okužbi z retrovirusi ni le možna, temveč zelo verjetna, dokažeta avtorici. Imunizacija po okužbi s HPV virusom lahko povzroči več avtoimunih stanj ali bolezni, od SLE, prezgodnje ovarijske odpovedi, raka dojke, aritmije, revmatoidnega artritisa in drugih.
Avtoimune reakcije se ne nanašajo le na neke “skrite proteine”, temveč na veliko množico povsod prisotnih proteinov v človekovem telesu, vključno z rodili. Ginekologi zelo dobro poznamo možnosti avtoimunih reakcij, prisotnost avtoprotiteles, ki onemogočajo uspešno implantacijo zarodka (antikardiolipinska protitelesa, pa vloga proteina Stanniocalcina 1 pri endometriozi in mnoge druge). Določeni RNA virusi dokazano vplivajo na potek nosečnosti: npr. virus rdečk in RSV virus. Oba dokazano povzročata spontani splav ali povzročata malformacije na zarodku.
Sekvence retrovirusnega genoma so prisotne v veliki meri v vsaki človeški celici. 8% človeške DNA izvira iz retrovirusnega genoma, ki ga je človekova celica posvojila v pradavnini evolucije. Te sekvence, ki so človeške in vendar izvirajo iz posvojenega virusa, imenujemo Human Endogenous Retroviruses (HERV). En od takih genov kodira beljakovino sinciciotrofoblasta placente in se imenuje Syncityn 1. Syncityn 1 je protein, ki je izjemno pomembna beljakovina za placentacijo zarodka. Syncityn 1 regulira razvoj zarodkove posteljice, hkrati pa ima pomembno vlogo pri imunosupresiji materinega imunskega sistema (4). Ker je zarodek za mamo povsem tuja beljakovina, je zaviranje imunskega odgovora matere nujno, da ne zavrne ploda.
Syncityn 1 je bil podrobneje raziskan v zvezi s povečano smrtnostjo nosečnic zaradi gripe (4). V pandemiji gripe 2009 je 50% vseh umrlih žensk bilo nosečnic. Nosečnice so v primeru gripe torej veliko bolj ogrožene od nenosečih žensk, vzrok pa je ravno v Syntycnu 1. Beljakovina Synticyn 1, ki jo proizvaja posteljica, zavre celični imunski odziv (4). Synticyn 1 v vseh treh trimestrih nosečnosti modificira materin imunski odgovor, preko TNF, interlevkinov in drugih mediatorjev celične imunosti.
Syncityn 1 je odločujoča beljakovina pri zaviranju celične imunosti. Dokazano je, da povzroča zmanjšano imunost za eno skupino z RNA virusom povzročenih bolezni, gripo. Celična imunost je odgovorna za obrambo pri vseh skupinah okužb z RNA virusi (5). Humoralna imunost (protitelesa IgA, IgG in IgM) odigrajo manjšo vlogo pri obrambi pred RNA virusi, predvsem pa kratkotrajnejšo. Cepiva, ki vzpodudijo tvorbo protiteles (humoralni odziv) je zato kratkotrajen in doslej manj uspešen za zaščito pred retrovirusnimi okužbami. Težava pri vzpodbujanju celične imunosti je ključna in učinkovita za odpravo virusne okužbe. CD8 T celice in spominske T celice so pri poskusih na živalih (poskusi za SRV RNA virus) povzročile izjemno hude reakcije ali prekomerni odgovor imunskega sistema (6).
Naj povzamem po točkah:
- Navzkrižna avtoimuna reakcija ni le možna, pač pa tudi verjetna. Avtoimune reakcije niso le posledica cepiv, pač pa tudi naravne imunizacije po okužbi. Verjetno je zaradi prekrivanja virusnih in človeških proteinskih označevalcev možna tudi prikrita, kronična okužba, značilna za HPV virus. V vsakem primeru pa ni nič nenavadnega, če človeški imunski sistem v obrambi pred znotrajceličnim zajedalcem napade lastne beljakovine, glede na to, da se tako malo razlikujejo.
- V praksi poznamo veliko bolezni ali stanj, ki so posledica napada imunskih obrambnih celic proti lastnim tkivom. Pri revmatičnih boleznih gre za prekomeren odziv imunskega sistema, ki napada lastne beljakovine v vseh organih.
- RNA virus povzroči v manjši meri tvorbo protiteles (humoralna imunost), veliko bolj pomembna je aktivacija celične imunosti (T vrsta limfocitov). Ves čas se piše in govori o imunosti in tvorbi protiteles, čeprav je pri obrambi pred RNA virusi veliko pomembnejša T celična imunost. O imunosti in preboleli okužbi bi bil zato veliko relevantnejši podatek o T spominskih celicah, kot o IgG protitelesih v krvi. Citokinski vihar, ki ga opazujemo v klinični praksi na intenzivnih enotah, je ravno avtoimuno povzročen napad CD 8 T celic na lastne beljakovine, v različnih tarčnih organih, zato tudi pride do multiorganske odpovedi pri bolnikih s Covid 19. Zaviranje imunskega odgovora s protivnetnimi zdravili pripomore k ozdravitvi.
- Med beljakovinami človeške posteljice in RNA virusnimi beljakovinami je najmanj 8% ujemanje, če primerjamo z virusom gripe in 93% ujemanje s HPV epitopnimi proteini, SARS-Cov-2 proteini se v najmanj 33% ujemajo z različnimi proteini človeškega gostitelja. Velik delež enakih proteinov med virusom in človeškimi celicami povzroči zmoto obrambnih celic pri napadu na lastne zdrave celice, namesto na okužene z virusom.
- Če ima Syntycin 1 tako velik vpliv na supresijo imunskega sistema, razumem zakaj pri SARS-Cov-2 za nosečnice z zmanjšano T celično imunostjo nima vpliva. Pri nosečnicah, ki imajo zavrto T celično imunost do avtoimunega odziva ne pride v tolikšni meri, kot na reakcijo nenosečih žensk. Po meni znanih podatkih, nosečnice ne zbolevajo bolj, kot ostala populacija, tudi umrljivost nosečnic ni povečana. Za vse druge retroviruse velja, da so za nosečnice bolj nevarni kot za nenoseče ženske (gripa, SRV, HPV, rdečke).
- Syncityn 1 je protein, ki ga v celoti kodira endogeni humani retrovirus, zato ima po definiciji proteinski virusni epitop. Ravno njegov evolucijski izvor ga definira. Ne razumem, kako ne bi imel virusnih proteinskih označevalcev, če pa je ravno ta beljakovina evolucijski posvojenec, torej genetsko RNA virus sam?
Literatura:
- James Lyons-Weiler (2020) Pathogenic priming likely contributes to serious and critical illness and mortality in COVID-19 via autoimmunity. Journal of Tranlational Autoimmunity. https://www.sciencedirect.com/…/pii/S2589909020300186
- Pieter Borger, Bobby Rajesh Malhotra, Michael Yeadon et al (2020) External peer review of the RTPCR test to detect SARS-CoV-2 reveals 10 major scientific flaws at the molecular and methodological level: consequences for false positive results. https://cormandrostenreview.com/report/
- Kanduc D, Shoenfeld Y (2019) Human Papillomavirus Epitope Mimicry and Autoimmunity: The Molecular Truth of Peptide Sharing, Pathobiology. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31593963/
- Lusine Aghajanova, Signe Altmäe, Sergo Kasvandik et al (2016) Stanniocalcin-1 expression in normal human endometrium and dysregulation in endometriosis. Fertil Steril, 106:681-691. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/27322879/
- Megan E Schmidt, Steven M Varga (2018) The CD8 T cell response to respiratory virus infections. Front Immunol, 9:678. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29686673/
- Megan E Schmidt, Cory J Knudson, Stacey M Hartwig et al (2018) Memory CD8 T cells mediate severe immunopathology following respiratory syncytial virus infection. PloS Pathog, 14:e1006810. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29293660/
Lepo vas pozdravljava in si želiva odkrite komunikacije, brez diskreditacij s področja moči. Če dopuščamo možnost, da dva genetska označevalca s PCR testom v celoti dokazujeta virus SARS Cov2, potem je nujno da ena sama vejica v sporočilu, spremeni ukaz iz zaščitnega v rušilnega.
“Oprostiti, ne usmrtiti!” se spremeni v “Oprostiti ne, usmrtiti!”, pa samo za postavitev vejice gre.
Sabina Senčar, dr. med., Dr. Jerneja Tomšič