Kajti življenje je zdravje – zdravje, ki nima nikakršne (po)vezave z zdravstvenim sistemom. Kot tudi ne z zdravili. Še najmanj pa z današnjo, kapitalu podrejeno farmacijo. Človek ni enako pacient! Človek je večinoma zdrav.
Zdravje je podlaga našemu celostnemu počutju. Občutimo ga kot notranje in zunanje ravnovesje. Za zagotavljanje našega notranjega ravnovesja je treba skrbeti za naše fizično telo – za čist zrak, neoporečno pitno vodo in hrano, redno gibanje, dovoljšen spanec … Naše zunanje ravnovesje je odvisno do naših povezav z okolico – od naše mentalne in čustvene naravnanosti do vseh vlog v našem življenju, osebnih in družbenih.
Zdravje je tudi naše razumevanje sveta, je naša zavest o tem, kaj vpliva na nas dobro in kaj slabo. In odločitev, ali sprejmemo nekaj v škodo lastnega počutja ali ne, kje in kdaj odločno postavimo mejo ter suvereno zahtevamo zgolj najboljše zase. Najprej zase, ne za druge. Zatem pa tudi še za svoje otroke in ostale svojce oz. bližnje. Kajti dokler ne prisluhnemo in pomagamo sebi, nismo zmožni preudarno pomagati drugim. Vedno se vse začne pri sebi – ne pri sosedu, delodajalcu, občini, državi …
Zadnje čase poslušamo, kako se zvišujejo cene stanovanj v mestih. In kakšno veliko obremenitev predstavlja promet. Pa da se povečujejo elektromagnetna sevanja v mestih. Ne obupujmo. Poskušajmo razumeti, da so takšni negativni trendi namenjeni tudi našemu ozaveščanju o tem, kaj je prav in kaj narobe – da bi že jutri znali izbrati pravo razvojno pot za našo družbo. Danes pa lahko te zunanje motilce našega zdravja spremenimo v priložnost, da se z družino umaknemo v varni objem predmestij in podeželja, kjer so nepremičnine obkrožene z naravo, ki nam omogoča tudi našo prehransko samooskrbo in kjer lahko morda stanje v cestnih kolonah zamenjamo za drugačen oz. javni prevoz.
Če nas ob tem morda pesti tudi moreče delovno razmerje, lahko pričnemo polagati temelje za našo finančno neodvisnost ter premislek o našem neizkoriščenem znanju in talentih, s katerimi smo prišli na ta svet in ki bi nam lahko omogočili bolj svobodno življenje. Ozavestimo, da ima vse, kar nekdo načrtno medijsko lansira kot neugodno ali celo slabo, obenem tudi svoj razvojni potencial. Naravnajmo se pozitivno in ga poiščimo. To je nujna sprememba v našem odnosu do vsega, ki nam jo narekujejo trenutna dogajanja v svetu okoli nas!
Takšna zaveza samemu sebi ob današnjem Dnevu zdravja naj bo naša trdna zaprisega, da bomo odslej zavestno vsak dan sami storili vse, kar je v naši moči za ohranitev našega zdravja. Da vsako okoliščino okrog nas premislimo iz tega vidika in da ne pristajamo (več) na nobene sporne okoliščine, ki niso v korist našemu zdravju. Ne materialne, ne psihične, ne družbeno-politične. Kajti vsak izmed nas je gradnik lastnega časa, lastnega življenja in kot tak gradnik družbe okoli sebe. Spremeni (ali sprejmi) sebe in spremenila se bo družba – to neizpodbitno drži. Naj se nam naš čas ne izteka v neprestanem iskanju odgovornosti za težave in probleme izven nas. Ozavestimo, kaj je treba spremeniti in kaj tozadevno postoriti, čemu se je treba odreči in kaj sprejeti, da bomo postali odgovorni gradniki suverene zdrave družbe.
Del naše odgovornosti pa je tudi bdenje nad vsakokratnim političnim režimom ter spremljanje in nadziranje njegovega delovanja. Tudi z vidika zagotavljanja vseh pogojev za naše zdravje, ki je izključno v naših rokah. Ne v rokah zdravstva. Zdravstvo je odvisno od nas oz. je zaradi nas in ne obratno. Zato od režima zahtevajmo jasna in nedvoumna zagotovila, da politika ne bodo pristala na sporno in škodljivo globalistično omejevanje suverenosti Republike Slovenije ter kršenje osnovnih človekovih pravic in svoboščin ter nespoštovanje človekovega dostojanstva. Za kaj takega jim nismo nikoli dali mandata – ne politiki, ne medicinski stroki – to jim kot ljudstvo na oblasti prepovedujemo. Tu je naša napoved režimu jasna. Noben sporen zakonodajni predlog ne bo zaobšel referendumskega odločanja ljudstva. Gre za trdno odločitev, od katere v gibanju Zdrava družba ne odstopamo.
Ekipa gZd
