Kratko in jedrnato
V skladu s spletnim bontonom velja načelo, da so e-pisma kratka in jedrnata, vrstice naj ne bodo daljše od 65 ali 70 znakov.
Omrežni bonton
Netiketa (angl. netiquette, net etiquette): pravila lepega vedenja na internetu, še posebno pri komuniciranju po e-pošti; sinonim omrežni bonton. Omrežni bonton (netiquette network etiquette) je zbirka pravil za vzdrževanje dobrega omrežnega okolja, tj. dobrega tehničnega okolja, v katerem vse deluje učinkovito, in urejenega socialnega okolja, v katerem lahko ljudje uspešno delajo. Da bi se lahko držali omrežnega bontona, morajo uporabniki imeti osnovno védenje o vplivu, ki ga imajo njihove dejavnosti na druge uporabnike omrežja in omrežje samo, in seveda morajo biti obzirni pri uporabi omrežja. V tem razdelku bi vas radi opozorili na najobčutljivejša področja in vam predlagali ustrezne napotke za lepo vedenje.
Slovenski poslovneži o spletnem bontonu dobro izobraženi
Po mnenju mag. Skrta glavnina komunikacije med podjetji že poteka prek e pošte. "Ker so internetni uporabniki povprečno veliko bolj računalniško pismeni in ozaveščeni kot pred dvema ali tremi leti, se je tudi raven komunikacije občutno izboljšala. Redko kdo še kriči prek e-pošte (piše sporočila z velikimi črkami), v poštne nabiralnike prejmemo vedno manj pošte s kičastimi predlogami ali sporočil, ki so npr. napisana v treh različnih pisavah, z različno velikostjo črk in v vseh odtenkih mavrice. Seveda govorim malce karikirano, ampak zdi se, da je tisto začetno obdobje igračkanja in ustvarjalnosti pri oblikovanju e-sporočil mimo.
Tudi sama naglica in tempo življenja nas silita v preprosto in učinkovito komuniciranje brez odvečnega balasta v obliki kičastih ustvarjalnih rešitev. Tudi pripenjanje velikih priponk (merjeno v megabajtih) danes zaradi širokopasovnih povezav skoraj nikomur več ne bo ohromilo prometa oziroma delovanja. Če smo morali še do pred nekaj leti paziti, da nismo komu poslali več kot pet megabajtov velike datoteke zaradi nevarnosti, da bi prejemniku za nekaj dolgih minut ohromili delovanje interneta, tega danes zaradi širokopasovnih povezav ni več. Je pa kljub temu vljudno, da se, če nismo prepričani, kakšna je naslovnikova spletna povezava, prepričamo, ali mu lahko pošljemo večjo datoteko," še dodaja mag. Radoš Skrt.
Je naslov pravi
Preden odpošljete e-pismo, preverite e-naslov, saj ima lahko sporočilo, poslano na napačni e-naslov za pošiljatelja nepredvidljive posledice. Čeprav je tako sporočilo poslano po pomoti ali napaki, ga prejemniki sprejmejo kot neželeno e-pošto oziroma spam.
SPAM in verižna pošta
Nezaželena e-pošta, znana kot spam, je v zadnjem času največja težava e-komunikacij. Taka e-pisma vedno izbrišite in jih nikoli ne pošiljajte nikomur, nikomur ne pošiljajte niti verižne pošte. Če dobivate veliko tovrstne e-pošte, obvestite o tem svojega spletnega ponudnika, tj. tistega, pri katerem imate sklenjeno pogodbo za uporabo interneta, oziroma informatika v podjetju.
Poslovno e-komuniciranje
Pri poslovnem e-komuniciranju je še posebno pomembno, da v e-pismu uporabljamo elemente, ki jih sicer poznamo iz običajnih pisem. Torej je v e-sporočilu glava, ki je podobna glavi iz običajnega, tiskanega poslovnega dopisa, z osnovnimi podatki o podjetju ali pošiljatelju. Pri poslovnem e-komuniciranju je predvsem pomembno, da uporabljamo naslavljanje prejemnikov e-pošte kakor pri običajnih dopisih. Formalno naslavljanje, npr. z gospod, gospa oziroma Mr., Ms., je priporočljivo, še posebno v mednarodni e-komunikaciji. Izbrati moramo najbolj formalno obliko naslavljanja, odvisno od posameznega primera.
Podpis
Na koncu e-pisma naj bo vedno podpis pošiljatelja e-pisma; vsebuje naj ime in priimek, e-naslov, naslov spletne strani, če jo imate, in v poslovnih pismih še položaj v podjetju, telefonske in faksne številke, na katerih je pošiljatelj dosegljiv.
Uporaba glav sporočila
Ob vse večjem številu e-sporočil je zelo priporočljivo, da vedno izpolnimo polje Zadeva (Subject). E-pošta brez opisa zadeve najpogosteje spominja na spam. Vsebina naj bo zelo kratka.
Pridobite si znanje o spletnem bontonu
Med največje pomanjkljivosti pri poznavanju spletnega bontona spadajo po mnenju mag. Skrta uporaba velikih črk pri pisanju sporočil, ustvarjalno izživljanje pri oblikovanju sporočil, pošiljanje promocijskih sporočil na naslovnike, od katerih nismo pridobili dovoljenja za pošiljanje, nenaslavljanje in neuporaba kontaktnih podatkov na koncu sporočila v poslovnem komuniciranju itn. "Veliko koristnega si lahko o pravilih lepega vedenja preberemo prav na internetu, v strokovni literaturi ali pa obiščemo enega od seminarjev, ki obravnavajo to tematiko," še svetuje mag. Skrt.
