Bilo je precej nerodno. In po petih urah nenehne erekcije tudi zelo boleče. Zdravniki na urgenci v Tamil Naduju v Indiji so bili sprva zmedeni nad stanjem 46-letnega moškega. Zaradi erektilne disfunkcije je pred spolnim odnosom z ženo vzel sildenafil – bolj znan kot Viagra. Čeprav je vzel predpisani odmerek, se zadeve nikakor niso umirile.
Po natančnem izpraševanju so zdravniki izvedeli, da je moški pred tem spil zajetno količino soka granatnega jabolka. Rešili so ga z injekcijo, ki je izničila učinek zdravila, in mu svetovali, naj se soku v prihodnje izogiba – ugotovili so namreč, da je sok močno povečal moč zdravila.
Ko se hrana in farmacija srečata v telesu
Ta primer je le eden od mnogih, ki kažejo, kako nepredvidljivo lahko hrana vpliva na »zdravila«. Medicinska literatura je polna bizarnih – in včasih zaskrbljujočih – primerov nenavadnih stranskih učinkov zaradi kombinacije hrane in zdravil. Čeprav gre večinoma za posamezne opise primerov, danes obstaja vse več raziskav o tem, kako hrana, pijača in zelišča vplivajo na farmacevtske izdelke v telesu.
- Grenivka: že dolgo je znano, da povečuje moč številnih zdravil, povečuje tveganje za stranske učinke ali pa običajne odmerke spremeni v strupene.
- Vlaknine: po drugi strani lahko hrana, bogata z vlakninami, zmanjša učinkovitost nekaterih zdravil.
Čeprav gredo »zdravila« skozi desetletja testiranj, je na trgu na tisoče vrst zdravil in milijone možnih kombinacij s hrano. Strokovnjaki šele zdaj začenjajo sistematično spremljati te interakcije, nekateri pa upajo, da jih bodo lahko izkoristili za izboljšanje delovanja zdravil.
»Večina zdravil nima interakcij s hrano,« pravi Patrick Chan, profesor farmacevtske prakse na Western University of Health Sciences v Kaliforniji. »Paziti pa moramo na tiste specifične primere, kjer hrana vpliva nanje.«
Tako ameriška FDA kot Evropska agencija za zdravila (EMA) zahtevata testiranje učinkov hrane na zdravila. Testi potekajo na tešče ali pa po zaužitju kaloričnega, mastnega obroka.
Vendar je nemogoče testirati prav vse. Človeški metabolizem je zapleten. Jelena Milešević z Inštituta za medicinske raziskave v Beogradu metabolizem opisuje kot majhno tovarno z neštetimi vhodi in izhodi. Ko se pomešajo kemične reakcije telesa, hrane in zdravila, je sliko zelo težko razvozlati.
Dva glavna načina vpliva hrane na zdravila
Hrana lahko na zdravila vpliva na dva načina:
- Neposredno sodeluje z učinkovinami v zdravilu.
- Spremeni način, kako se naše telo odziva na zdravilo.
Grenivka
Grenivka moti delovanje »zdravil« za zniževanje holesterola (statinov), zdravil za visok krvni tlak in ciklosporina (zdravila proti zavrnitvi organov). Grenivka zavira ključni encim (citokrom P450 3A4), ki razgrajuje zdravila. Če encim ne deluje, zdravila ostanejo v telesu dlje in njihova koncentracija lahko postane toksična. Ker so sadni sokovi pogosto koncentrirani, so njihovi učinki še močnejši.
Brusnice in varfarin
Dolgo je veljalo prepričanje, da brusnični sok krepi učinek varfarina (zdravila proti strjevanju krvi). Novejše klinične študije sicer kažejo, da zmerno uživanje brusnic ne bi smelo povzročati težav, a britanski zdravstveni sistem (NHS) bolnikom še vedno svetuje previdnost. Učinek je pogosto odvisen od tega, ali gre za svež sok, koncentrat ali izvleček.
Sladki koren (Licorice) in zelišča
Sladki koren vpliva na encime, ki razgrajujejo zdravila za srce (npr. digoksin) in nekatere antidepresive, čeprav klinično pomembnih stranskih učinkov naj ne bi povzročal.
Previdnost pa zahtevajo tudi naslednji zeliščni pripravki:
- Izvleček artičoke lahko v kombinaciji z “zdravili” za artritis povzroči resno toksičnost v jetrih.
- Kurkuma lahko okrepi učinek “zdravil” za redčenje krvi in “zdravil” za sladkorno bolezen.
- Šentjanževka vpliva na “zdravila” proti tesnobi, antidepresive, kontracepcijo in nekatere kemoterapije.
Nekatere interakcije ne povečajo strupenosti, temveč zdravilo naredijo manj učinkovito.
Lahko hrano uporabimo kot zaveznika?
Znanstveniki zdaj upajo, da bodo te interakcije lahko izkoristili v prid pacientom. Nekateri onkologi poskušajo izboljšati zdravljenje raka s prilagojeno prehrano. Lewis Cantley s Harvarda je ugotovil, da se nekatere rakave celice bolje odzivajo na zdravljenje, če pacient uživa hrano z malo sladkorja. Njegovi poskusi na miših leta 2018 so pokazali, da je ketogena dieta (malo ogljikovih hidratov, veliko mesa in maščob) znatno povečala učinkovitost zdravila proti raku. Preiskave zdaj potekajo tudi na ljudeh.
Prihodnost v bazah podatkov
Ker je kombinacij ogromno, sta raziskovalka Jelena Milešević in računalniški biolog Enrique Carrillo de Santa Pau začela zbirati podatke o vseh znanih interakcijah med hrano in zdravili v enotno bazo podatkov za zdravnike. Slika je zapletena, a v prihodnosti bodo zdravniki morda poleg recepta za zdravilo predpisali tudi natančen jedilnik, ki bo zdravilu pomagal delovati. Do takrat pa velja previdnost: vse kaže, da bolje, da ne mešate Viagre in soka granatnega jabolka.
PREBERITE TUDI: Dr. Peter Gøtzsche svetuje vsem, kako si rešiti življenje
