Glavne teme letošnjega 19. kolokvija o asfaltih, bitumnih in voziščih na Bledu so bile napredne asfalterske tehnologije, digitalizacija (ASFALT 4.0) in uveljavitev ESG okoljskih standardov. Tudi asfalterska industrija je pred zelenim prehodom, kateremu je podrejenih veliko aktivnosti. Zato se med ostalim znižuje temperatura proizvodnje asfaltnih zmesi in dviguje odstotek ponovne uporabe starih asfaltnih zmesi v novih.
Kolokvij o asfaltih, bitumnih in voziščih je največje srečanje, ki ga bienalno organizira Združenje asfalterjev Slovenije (ZAS) in predstavlja osrednjo točko izmenjave idej, inovacij ter najboljših praks, ki krojijo prihodnost razvoja cestnega omrežja. »Skupaj gradimo trdne temelje za varna in trajna vozišča ter ustvarjamo trajnostno prihodnost naše industrije,« je ob otvoritvi dejal predsednik ZAS Slovenko Henigman.
Posebno pozornost so namenili razvoju tehnologij, ki panogo usmerjajo v trajnostne prakse varovanja okolja, skladno z uveljavitvijo ESG standardov, kjer Henigman izpostavlja: »Ključni napredek, ki je nastal v tesnem sodelovanju z DARS-om, je uporaba toplega asfalta in ponovna uporaba starega asfalta v novem. Prav tako smo že začeli z aktivnosti, ki bodo optimizirale transportne razdalje in zmanjšale temperature proizvodnje za 10 stopinj celzija.«
Aleš Žižmud, izvršni direktor področja Prodaja poslovnim strankam in javnemu sektorju v Petrolu, je dejal: »Ves čas se trudimo, da skupaj z našimi dobavitelji in na drugi strani z institucijami za certificiranje bdimo nad kakovost bitumna. Vpeljava toplih asfaltov, ki smo mu v skupini Petrol v letošnjem letu posvečali veliko pozornosti in aktivnosti, stremimo na področju asfaltne industrije doseči visoko zastavljene evropske cilje podnebne nevtralnosti.«
Dr. Lidija Zagorc Kegljevič, članica uprave DARS, d.d. je v svojem referatu prikazala pomen vzdrževanja in obnavljanja avtocest, ki je vedno bolj orientirano na uporabnika. DARS že več let izvaja med 60 in 70 km obnov smernih vozišč in s tem zagotavlja enakomerno kakovost vozišč na omrežju, kjer je več kot 52% vozišč starejših od 20 let. DARS uporablja tudi vedno več komunikacijskih kanalov za obveščanje uporabnikov, saj so njihova pričakovanja vedno večja.
Kristjan Mugerli, direktor Kolektor CPG, je zatrdil: »V asfalterski industriji smo odločeni nadaljevati zeleni prehod in postati vodilni pokazatelji pristopa k okolju prijaznim produktom. Prepričani smo, da imamo z ustrezno ekipo in stalnim izobraževanjem potrebne prednosti za uspeh v tej zeleni preobrazbi. V naslednjih dveh letih se bomo še posebej osredotočili na doseganje teh ciljev.«
Ralf Pomp, predsednik evropskega asfalterskega združenja EAPA je izpostavil nujnost vseh aktivnosti za pospešitev zelenega prehoda. Skupaj s številnimi uveljavljenimi mednarodnimi strokovnjaki so prikazali smer razvoja asfalterske stroke v svetu.
Poleg tehničnih asfalterskih tem se je podrobno govorilo o problematiki prostorskih kapacitet na slovenskih štiripasovnih cestah. Strokovnjaki na dogodku soglašajo, da je promet pri nas že zdavnaj presegel zmožnosti 4 pasovnih avtocest. »Na avtocesti preko Slovenije se vsako leto pelje nekaj manj kot 4 milijone težkih vozil, dnevno pa mimo Ljubljane do 90.000 osebnih vozil, kar znatno presega kapacitete obstoječih avtocest. Promet na cestah bo na osnovi policentrične naseljenosti ostal prevladujoč v prihodnje, zato je nujno, da avtoceste razširimo,« je še izpostavil Slovenko Henigman.
V primeru ljubljanske obvoznice je Gospodarska zbornica Slovenije, v okviru Strateškega sveta za investicije in gradbeništvo, ustanovila poseben strokovni odbor, ki ga vodi dr. Peter Lipar iz PTI na FGG Ljubljana in, ki bo spremljal rešitve ljubljanskega prometnega vozlišča. Henigman je podkrepil: »Zavzemamo se, da se avtoceste širijo z voznim in odstavnim pasom v celoti. Trenuten predlog, da se izvede dodaten vozni pas in namesto odstavnih pasov samo odstavne niše, je neustrezen. Takšna rešitev je prometno nevarna in bo pomenila, da bomo čez nekaj let ponovno širili odstavne niše. Avtoceste je torej potrebno razširiti tako, kot je uveljavljen standard v Evropi.«
O potrebi po gradnji cest in novih projektih so na okrogli mizi, ki jo je vodila Alenka Terlep, so se pogovarjali direktorji Tomo Kres (Trgograd), Iztok Polanič (Pomgrad), Vido Jagodic (GDD) in Martin Gosenca (CGP). »Največja težava in skrb, s katero se soočamo, je da projekti, ki so bili projektirani se niso začeli ali pa so ustavljeni,« je dejal Iztok Polanič. Martin Gosenca je poudaril: »DARS ima konkretne in stabilne investicije, vse drugo pa niha glede na državni proračun in se nič ne zgodi.«
Tomo Kres meni, da bi: »Politika morala omogočiti stroki, da določa svoje smernice«. Vido Jagodic pa je zaključil: »Železnice in železniške postaje se bodo gradile, ampak ne na račun zanemarjanja cestne infrastrukture.«
Vsake dve leti, kolikor poteka kolokvij, pa podelijo tudi priznanja za posebne zasluge pri razvoju asfalterske stroke in stanovskega združenja ZAS. Prejeli so jih mag. Tadej Lamut, direktor proizvodnje CGP, Vasja Grmek, pomočnik direktorja gradbenih materialov POMGRAD, mag. Mitja Jurgele, upravljalec investicij v DRI in dr. Juan José Potti, generalni direktor španskega asfalterskega združenja ASEFMA.
Najvišje priznanje ZAS, ambasador asfalta, je za obdobje 2023–2025 postal Janez Prosen, ki se ne glede na visok managerski položaj ni nikoli odvrnil od stroke, posebej asfalterske. Je borec za kakovost, za napredne tehnologije in razvoj. Je eden od ustanovnih članov Združenja asfalterjev Slovenije v letu 1996, ki je vedno sodeloval pri vseh pomembnejših strokovnih odločitev združenja.
Dogodek je z dinamičnim predavanjem popestril tudi vrhunski trener Tone Tiselj, ki je primerjal vrhunski šport s poslom in s tem nagovoril avditorij na temo »Kolesarji ljubijo asfalt«, ki je bila rdeča nit dogodka.
Kolokvij o asfaltih, bitumnih in voziščih (KAB) predstavlja največje mednarodno srečanje na področju cestne in ostale prometne infrastrukture ter asfalterstva v Sloveniji. V zadnjih letih se ga povprečno udeležuje do 300 strokovnjakov iz Slovenije in tujine, ki skupaj celovito obravnavajo asfalt in asfaltersko tehnologijo ter naslavljajo tematike s področja načrtovanja, gradnje in vzdrževanja prometnic. Kolokvij je namenjen različnim deležnikom, kot so gradbeni proizvajalci, projektanti, inženirji, laboratoriji in inštituti, nadzorniki, državna in občinska administracija, naročniki ter predstavniki univerz in drugih izobraževalnih ustanov.
