Stvar je v posebni spretnosti, ki najbolje pride do izraza na tisti točki, ko se stvari začnejo integrirati v nek skupek: verbalno, neverbalno, strategija ter vizija in misija. Takrat začne manager zavestno izbirati način komunikacije, primeren sogovorniku.
To so znanja, sposobnosti, prilagojene sedanjemu času poslovanja, naj gre za velike spremembe v podjetju, bodisi strateške bodisi organizacijske. Manager mora znati pravilno sporočati misijo in vizijo organizacije ter istočasno motivirati svoje kolege in sodelavce za uresničevanje le – teh. V tem procesu komuniciranja pa seveda pogosto prihaja do napak.
Komunikacija nadrejeni – podrejeni
Najpogostejša napaka pri komunikaciji med nadrejenim in njegovimi podrejenimi je v tem, da velika večina nadrejenih predpostavlja, da tisto, kar izrečejo, izraža natančno tisto, kar so mislili reči. V skladu s tem predpostavljajo, da prav vsi na hierarhični lestvici (od najnižjega pa do najvišjega delovnega mesta) razumejo vsebino natančno tako, kot so si jo oni zamislili. Raziskave pa kažejo, da prispe na dno hierarhične lestvice le 20 % informacij!
Čeprav je ta podatek večinoma že poznan iz številnih raziskav, pa je za večino vodij to veliko presenečenje, s katerim se soočijo, ko je škoda že narejena. Vendar pa je to težji način, kako priti do prave komunikacije. Nadrejeni morajo izdelati komunikacijski načrt, kako komunicirati, da jih bodo razumeli prav vsi zaposleni ter da bodo posledično motivirani in tako dosegali boljše poslovne rezultate.
Komunikacija nadrejeni – nadrejeni
Pogosta napaka v tem komunikacijskem odnosu je v predpostavki, da drugi nadrejeni razume vse tako, kot razumem jaz. V skladu s tem se izpostavi samo en del, ki se obravnava kot problem, pogosto s področja direktorjeve stroke. Na primer finance, če gre za finančnega direktorja. Posledica tega je, da se v nekem trenutku lahko izgubi medsebojna povezava poslovnih procesov, ki se v primeru pravilne komunikacije in razumevanja celotne organizacije ne bi izgubila.
Če pride do takšnih situacij med direktorji različnih področij (marketing/proizvodnja/finance …), se zgodi že dobro poznana zgodba merjenja moči: Kdo je pomembnejši? Ali je marketing v konfliktu s prodajo, prodaja v konfliktu s proizvodnjo in podobno? Tako prihaja zaradi nepravilne komunikacije do konfliktov znotraj organizacije, kar je posledica razlik med znanji in izkušnjami direktorjev. Namesto ustvarjanja dodane vrednosti troši organizacija energijo za reševanje tovrstnih konfliktov.
Komunikacija ženska – moški
Poslovno-komunikacijski stil moškega je pogosteje naravnan k nekemu cilju, pri tem pa pogosto pozablja na medosebne odnose, v nasprotju s komunikacijo ženske, ki je naravnana bolj na medosebne odnose in timsko delo. Tak odnos je v zadnjem času nekatere ženske privedel na vodilni položaj svetovno najuspešnejših podjetij. Pomembna sta občutek za kakovostno timsko delo in pravilna komunikacija z ostalimi sodelavci, kar privede do ustvarjanja dodane vrednosti in s tem povečanja vrednosti celotne organizacije.
Moški se pogosto ženejo za upešnostjo, kdo je boljši in kdo močnejši, to pa jih privede do situacij, katerim niso kos in katere jim onemogočajo dobre poslovne rezultate. Moški so v poslovnem svetu bolj pripravljeni na izzive, na večja tveganja v poslovnih potezah. Ena od pogostejših napak v današnji poslovni komunikaciji je, ko moški v družbi žensk prevzame tipično moško vodilno vlogo, ne glede na to, da mogoče njegova vloga ni ravno primerna določeni situaciji, pa vendar se mu ta prevzem vlog zdi popolnoma normalen. Vendar pa je tovrstna situacija dobra samo v primeru, da je področje dela moška domena.
V svetu, ki se stalno spreminja, razlika izginja z vajo in prakso. Ko se opravi trening – v našem primeru komunikacijski – postajajo napake bistveno manjše.
Članek je za Mojedelo.com prispeval dr. Petar Turčinović, predavatelj najhitreje rastoče mednarodne poslovne šole v naši regiji Cotrugli Business School.