Kaj so mitohondriji in kako vplivajo na nas?
Mitohondriji so posebne strukture v celicah, ki sodelujejo v številnih celičnih procesih, njihova najpomembnejša funkcija pa je pridobivanje energije, ki je shranjena v kemijskih vezeh hranil (v obliki elektronov), in njena pretvorba v obliko energije, ki jo celice lahko uporabijo za svoje delovanje.
Ta oblika energije je molekula, imenovana ATP (iz adenozin trifosfat), proces pa se imenuje celično dihanje. Ker mitohondriji proizvedejo približno 90 odstotkov vsega ATP, ki nastane v telesu, jih imenujemo “elektrarna celice”.
Disfunkcija mitohondrijev, ki jo povzroča kopičenje poškodb, je pravzaprav ena od temeljnih značilnosti staranja, zato je tako zelo pomembno, da poskrbimo za svoje mitohondrije.
Če mitohondriji delujejo optimalno, se celice učinkovito napajajo in biološke poti potekajo nemoteno. Kadar pa mitohondriji ne delujejo pravilno, se v njih začnejo kopičiti poškodbe in celični procesi se začnejo postopoma ovirati.
9 načinov, kako lahko izboljšate delovanje svojih mitohondrijev
1. Omejevanje zaužitih kalorij
(Pre)malo hrane je zaviralec staranja številka 1, torej daleč najuspešnejši pristop za povečanje dolgoživosti. Ta uspeh lahko vsaj delno pripišemo povečanju bioenergetske učinkovitosti mitohondrijev. To seveda ne pomeni stradanja do motenj hranjenja, temveč redno prekinitveno in vsaj eno- do tri-dnevno postenje.
2. Telesna vadba
Pri telesni vadbi potrebujemo veliko energije, ki poganja naše mišice. To pomeni obremenitev za mišične mitohondrije, ki to energetsko potrebo sporočajo preostalim delom celice.
Mišične celice se odzovejo tako, da proizvedejo več mitohondrijev in več mitohondrijskih encimov. S tem se poveča dihalna zmogljivost mišic, tj. njihova zmožnost proizvajanja ATP iz hranilnih snovi za mišično krčenje.
Seveda pa sprehod ni vadba, pa sesanje tal tudi ne – se je pa potreba malo bolj potruditi in se nekajkrat tedensko temeljito utruditi in preznojiti.
3. Mitohondrijska hranila
Mitohondrijska hranila vključujejo naslednja prehranska dopolnila: vitamine skupine B, minerale, polifenole (npr. kvercetin in resveratrol), alfa-lipoično kislino, koencim Q10 (ali še boljšo obliko, ubiquinol, ki se bolje absorbira), kreatin, magnezij …
4. Dovolj spanca
Človeški možgani potrebujejo veliko energije, zaradi visoke hitrosti presnove pa se v njih nabira veliko presnovnih odpadkov. Med spanjem se možgani znebijo produktov, ki so strupeni za mitohondrije.
5. Sproščanje
Psihološki stres, ki mu je dandanes večinoma izpostavljena v naravnost absurdni meri, uničujoče vpliva na telesno zdravje in mitohondriji imajo pri tem vplivu ključno vlogo. Stres lahko namreč spremeni strukturo in delovanje mitohondrijev prek stresnih hormonov in drugih stresnih signalov, ki jih zaznavajo mitohondriji.
Kronični stres povzroči motnje v delovanju mitohondrijev ter spremeni celične in biološke procese. Disfunkcije mitohondrijev, ki jih povzroča stres, so lahko še posebej škodljive za živčni, endokrini in imunski sistem, iz česar se lahko razvije splošen negativen vpliv na telo; to pa pogosto privede tudi v izgorelost.
6. Sončna svetloba
Ustrezna količina sonca je odločilnega pomena za naše zdravje. Dobro znan učinek sončne svetlobe je tvorba vitamina D v naši koži, a to še zdaleč ni vse. Sonce poleg tega tudi:
- Izboljša spanec.
- Spodbuja tvorbo melatonina.
- Spodbuja tvorbo dopamina.
- Spodbuja tvorbo serotonina.
- Spodbuja sproščanje endorfinov.
- Zmanjšuje stres.
- Ohranja močne kosti.
- Pomaga ohranjati nizek odstotek telesne maščobe.
- Spodbuja avtofagijo.
- Pomaga pri hujšanju.
- Krepi imunski sistem.
- Preprečuje depresijo.
- Sprošča in zmanjšuje anksioznost.
- Podaljšuje življenje.
7. Rdeča oz. bližnja infrardeča svetloba
Rdeča in bližnja infrardeča svetloba lahko prodreta skozi kožo in delujeta na mitohondrije s stimulacijo molekule, imenovane citokrom C oksidaza. Ta molekula je del mitohondrijske elektronske transportne verige, ki proizvaja ATP. Rdeča in bližnja infrardeča svetloba povečata učinkovitost mitohondrijske elektronske transportne verige in proizvodnjo energije.
8. Izpostavljenost mrazu
Ko nas zebe, se dve vrsti tkiv takoj odzoveta tako, da proizvajata dodatno toploto: prvo je skeletno mišičevje, ki proizvaja toploto s tresenjem; drugo pa rjavo maščobno tkivo (BAT ali rjava maščoba), ki je odgovorno za proizvodnjo toplote brez tresenja.
Zato je izogibanje vsakemu mrazu (ko vam pozimi rečejo ‘dobro se obleci, preden greš ven’, da se ne prehladiš) in prhanju z izključno toplo vodo zelo škodljivo, človeštvo dandanes pa povsem pomehkuženo, kar vpliva tako na zdravje kot tudi kakovostno dolgoživost.
9. Izpostavljenost vročini
Tako kot mraz, lahko tudi vročina sproži koristne biološke odzive. Vročina deluje kot blag stresni signal in sproži odzive celic, ki spodbujajo prilagajanje. Eden glavnih dejavnikov te prilagoditve so mitohondriji, saj je bilo dokazano, da toplotni stres sproži koristen prilagoditveni odziv v mitohondrijih, ki poveča njihovo funkcionalno zmogljivost.
PREBERITE TUDI: Ti dve snovi imata skorajda čudežno delovanje proti staranju
