Nova raziskava pa je pokazala, da sami le nismo tisti, ki se zares najbolje poznamo.
Asistentka-profesorica psihologije na Washingtonski univerzi, Simine Vazire, je namreč ugotovila, da je posameznik bolj natančen pri ugotavljanju svojih notranjih, nevroloških dogajanj, kot je npr. anksioznost, medtem ko so njegovi znanci in prijatelji boljši poznavalci značilnosti, ki so povezane z intelektualnimi sposobnostmi, npr. inteligenca, kreativnost ipd.
Naša osebnost je očitna pri veliko stvareh, ki jih delamo – npr. pri izbiri oblačil, kako imamo urejeno spalnico, spletno stran … Na vsem, česar se dotaknemo, pustimo sled svoje osebnosti – in te sledi puščamo nenamerno. Tako izdajamo namige o svoji osebnosti, ki jih niti sami ne opazimo.
Prof. Vazire je razvila model z nazivom “self-other knowledge asymmetry” (SOKA), katerega je testirala na 165 prostovoljcih, ki so jim dali nekaj različnih nalog. Model SOKA je pravilno predvideval, da bodo samoocene bolj zanesljive kot ocene znancev pri določanju občutkov, ki se odvijajo znotraj posameznika (misli, občutki žalosti, anksioznosti ipd.). Sami ponavadi dobro poznamo stopnjo anksioznosti, saj se odvija znotraj nas, medtem ko ostali tega ne vidijo in zato niso v poziciji, da bi to določali.
Hkrati pa je model pokazal, da so drugi boljši pri ugotavljanju značilnosti, ki se kažejo navzven in katere sami težko ocenimo (inteligenca, kreativnost, privlačnost …). Sami npr. lažje ocenimo (ne)inteligenco znanca kot svojo, saj ni težko priznati, da nekdo ni inteligenten – dokler ne gre za nas.
Za določene osebnostne značilnosti zgrešimo bistvo, če upoštevamo le misli in občutke in ignoriramo vedenje; tako npr. norčevanje iz drugih ustreza SOKA modelu, saj misli in občutki teh ljudi jasno povedo, da so nesigurni vase in želijo biti ljubljeni in občudovani. Svojega vedenja ne vidijo kot grdega in žaljivega, kajti njihove misli so popolno nasprotje njihovega vedenja.
Podobno je, če mislimo, da smo topla in prijateljska oseba, medtem ko se naša družin in prijatelji sploh ne strinjajo s tem – v tem primeru se moramo zamisliti nad svojim vedenjem.
Raziskava je bila objavljena v časniku Journal of Personality and Social Psychology.
PREBERITE TUDI: Zato tako radi gledamo privlačne ljudi
