“Veliko ljudi se poslužuje meditacije, a to ni praksa, ki bi jo uradna medicina priznavala kot terapijo za karkoli,” je dejal dr. Madhav Goyal, profesor z medicinske univerze Johns Hopkins University School of Medicine in vodja študije, ki je bila objavljena včeraj v JAMA Internal Medicine.
“A v naši študiji smo ugotovili, da je dala meditacija prav takšno olajšanje simptomov depresije in anksioznosti kot antidepresivi, za paciente, ki niso imeli bolezni v polnem razmahu.”
Goyal in njegovi sodelavci so odkrili, da je tako imenovana ‘mindfulness meditacija’, ki je oblika budističnega samozavedanja, kjer se osredotoča na natančno, neobsojajočo pozornost na določen trenutek, obetavna tako pri zmanjšanju bolečin kot tudi stresa.
Za to so preučili kar 47 študij, opravljenih junija preteklo leto, v katerih so udeleženci z različnimi zdravstvenimi težavami (depresija, anksioznost, stres, nespečnost, zloraba substanc, diabetes, bolezni srca, rak in kronične bolečine) izvajali meditacijo. Ugotovili so, da so tisti z depresijo, anksioznostjo in bolečinami imeli opazno izboljšanje počutja po 8-tedenskem treningu mindfulness meditacije. Pri vsakdanjem stresu je bilo manj učinka.
Dodatna prednost pred zdravili proti depresiji in anksioznosti pa je odsotnost stranskih učinkov. Meditacija ima izjemno dolgo zgodovino v vzhodnjaških tradicijah in njena priljubljenost zadnjih 30 let narašča tudi pri zahodnjakih. “Veliko ljudi misli, da meditacija pomeni sedenje in delanje ničesar, a to ni res. Meditacija je aktivno treniranje možganov, misli, da se poveča zavedanje in različni programi meditacije se tega lotevajo na različne načine,” je povedal Goyal.
Mindfulness meditacija je oblika meditacije, ki daje najboljše rezultate in se jo izvaja približno 30 do 40 minut dnevno. Poudarek daje sprejemanje občutkov in misli brez obsojanja in sproščanje misli in telesa. Meditacija ima tako neprimerljivo boljši učinek kot zgolj placebo.
Ste že poskusili s kakšno obliko meditacije?