Duševne stiske povezane z nosečnostjo, porodom in obdobjem po njem so veliko bolj pogoste, kot se o njih sliši v javnosti. Ocenjujejo, da za depresijo trpi od 10 do 15 % nosečnic, po porodu pa vsaj ena ali dve od desetih žensk postaneta depresivni in/ali tesnobni. (vir: dr. Zalka Drglin, Zima v srcu, 2009)
(Foto: Alamy)
Razlogi za slabo poznavanje in razumevanje tovrstnih duševnih stisk so povezani predvsem s pomanjkljivim družbenim in kulturnim razumevanjem materinstva ter čustev, ki se ob njem porajajo. Ženske, ki najpogosteje doživljajo ob porodne duševne stiske, so navadno zelo pogumne in ker ne želijo pokazati svoje ranljivosti, jih je strah priznati, da ob materinstvu občutijo tudi različna neprijetna čustva. K strahu pripomore tudi napačno razumevanje, da je materinstvo zgolj srečno obdobje, v kar nas prepričujejo družbena pričakovanja. Duševne stiske, med katerimi je vedno bolj pogosta tudi poporodna depresija, nas opozarjajo, da ni vedno tako. Ocenjujejo, da v Sloveniji vsako leto zaradi hujše depresivnosti in/ali tesnobe trpi od 2.000 do 4.000 žensk po porodu. (vir: dr. Zalka Drglin, Zima v srcu, 2009)
Pomoči, ki je na voljo obolelim, je več vrst, vendar se v praksi pokaže, da je pomoč težko dostopna in največkrat samoplačniška. Za kakovostno reševanje duševnih stisk v predporodnem obdobju, ob samem porodu in v poporodnem obdobju, bi bilo potrebno vzpostaviti mrežo usposobljenih strokovnjakov po celi Sloveniji. Veliko pa lahko v preventivnem smislu napravimo tudi sami, ob pomoči kakovostnih nevladnih organizacij in skupin za samopomoč.
V Studiu 12 so pripravili izobraževalno oddajo, ki si jo lahko ogledate spodaj.
