Sladkor in ogljikovi hidrati: tihi ubijalci nevronov
Vendar pa najnovejše raziskave, vključno s študijami, objavljenimi v znanstvenih revijah, kot je Diabetologia, razkrivajo veliko bolj zastrašujočo resnico: visok vnos sladkorja neposredno ogroža kognitivno zdravje, saj zavira ključne mehanizme za obnovo možganov.
Kaj je BDNF in zakaj je tako pomemben?
V središču te problematike je beljakovina, imenovana nevrotrofični faktor (BDNF). To je ključna beljakovina, ki deluje kot modulator preživetja in rasti nevronov. BDNF je bistven za:
- Nevroplastičnost: sposobnost možganov, da se prilagajajo in oblikujejo nove povezave.
- Dolgoročni spomin: omogoča konsolidacijo informacij v hipokampusu.
- Duševno zdravje: nizke ravni BDNF so tesno povezane z depresijo in anksioznostjo.
Sabotažni mehanizem: kako sladkor »izklopi« regeneracijo
Ko zaužijemo večje količine rafiniranega sladkorja in predelanih/enostavnih ogljikovih hidratov, sprožimo vrsto negativnih procesov v telesu. Kronično povišan krvni sladkor vodi do inzulinske rezistence, ki vpliva ne le na mišice, ampak tudi na možgane.
Študije kažejo, da prehrana z visokim glikemičnim indeksom sproži vnetne procese v hipokampusu – središču spomina. To vnetje neposredno zavira izražanje gena BDNF. Rezultat?
Možgani izgubijo svojo naravno sposobnost popravljanja (regeneracije) poškodovanih celic. Povezave med nevroni se oslabijo, kar se sprva kaže kot »možganska megla«, dolgoročno pa vodi do kognitivnega upada.
Več kot le sladkarije: skrite nevarnosti
Pomembno je razumeti, da problem niso le očitne sladkarije, kajti sodobna prehrana je polna »skritih« enostavnih ogljikovih hidratov:
- Sladk(an)e pijače: tekoči sladkor povzroča najhitrejši poskok glukoze in inzulina.
- Bela moka, enostavni hidrati in predelana hrana: telo jih presnavlja skoraj enako kot čisti sladkor.
- Sirupi z visoko vsebnostjo fruktoze: raziskave kažejo, da ima fruktoza še posebej agresiven učinek na sinaptično plastičnost.
Posledice: od slabega spomina do demence
Znižanje ravni BDNF ni le kratkoročni problem – kronično nizke ravni tega proteina so eden od bioloških markerjev za razvoj nevrodegenerativnih bolezni. Brez zadostne količine BDNF je možgani manj odporni na oksidativni stres in strupe, kar poveča tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni in drugih oblik demence v starosti.
»Sladkor ne vpliva le na vašo postavo, ampak deluje kot presnovna zavora za vašo inteligenco in čustveno stabilnost,« opozarjajo strokovnjaki.
»Diabetes tipa 3« je izraz, ki ga raziskovalci neuradno uporabljajo za Alzheimerjevo bolezen zaradi močne povezave med insulinsko rezistenco možganov in AD, pri kateri možganske celice ne morejo pravilno uporabljati inzulina, kar vodi do celične smrti, vnetja in amiloidnih oblog – podobno kot pri diabetesu tipa 2, vendar lokalizirano v možganih.
Kako obnoviti naravno »gnojilo« možganov?
Dobra novica je, da so možgani izjemno prilagodljivi in je raven BDNF mogoče obnoviti z naslednjimi ukrepi:
- Omejite vnos sladkorja in ogljikovih hidratov ter slednje nadomestite s kompleksnimi OH (zelenjava, stročnice).
- Prekinitveno postenje: dokazano spodbuja proizvodnjo BDNF.
- Redna telesna vadba: telesna aktivnost je eden najmočnejših naravnih stimulatorjev BDNF.
- Kakovosten spanec: možgani se očistijo in regenerirajo predvsem med globokim spanjem.
Zaključek
Prehrana z manj sladkorja in ogljikovih hidratov ni le estetski izbor ali vprašanje vitkosti – je naložba v vaše dolgoročno kognitivno zdravje. Z zmanjšanjem vnosa sladkorja in ogljikovih hidratov boste možganom omogočili, da ponovno opravljajo svojo najpomembnejšo nalogo: popravljanje, rast in ohranjanje kognitivne ostrine, ki jo potrebujete za življenje.
PREBERITE TUDI: Sladkor, ubijalec moderne dobe
