Kako se spopasti s smrtjo bližnjega

Kadar izgubimo nekoga, ki nam je blizu, je žalovanje dolgo, stresno in naporno. Zasledujejo nas bolečina, spomini in neodgovorjena vprašanja (zakaj se je to zgodilo, zakaj ravno ta oseba, zakaj ravno nam). Zdi se nam, da naše počutje ne bo nikoli boljše.

Izguba je v našem srcu pustila praznino in ne moremo je sprejeti. Povsem normalno je, da se tako počutimo – žalovanje je proces, ki traja in povzroča bolečino. Vendar obstajajo načini, da konstruktivno preživimo to težko obdobje in počasi začnemo živeti naprej – tako, kot bi pokojna oseba tudi želela.

Po izgubi bližnje osebe bi naredili karkoli, da bi bolečina izginila, oseba pa ponovno prišla v naš objem. Največkrat žalujoči posežejo po drogah, tabletah, alkoholu, spanju in visenju na internetu. Vendar to dolgoročno ne bo pomagalo – morda se boste za kratek čas počutili bolje, ampak nikoli ne boste resnično preboleli, dokler se ne boste soočili z izgubo.

Ignoriranje bolečine, ki jo je izguba povzročila, vam bo prineslo večje težave, kot si lahko mislite. Bolečina vas bo slej ko prej ujela in vas prizadela v še večji obsežnosti kot prej. Dovolite si jokati oziroma žalovati na način, ki vam je blizu.

Šele ko si boste priznali izgubo in žalost, šele takrat ju lahko začnete premagovati. Ko je izguba še sveža, žalovanje potrebuje vašo polno pozornost. Vzamete si čas, nekaj dni, morda teden in žalujte.

Pustite solzam, da tečejo. Nikoli se ne bojte jokati, tudi če tega po navadi ne počnete. Zavedajte se, da ni pravega, niti napačnega načina izražanja bolečine, ki jo nosite v sebi. Pomembno je samo, da se bolečine zavedate in da se trudite premagate to bolečino. Kako boste to naredili je odvisno predvsem od vas. Žalovanje se od ljudi do ljudi razlikuje.

Poskusite poiskati izhod za svojo bolečino. Če ste navajeni početi določene dejavnosti, da sproščate bolečino, jih počnite (seveda v kolikor to ne vključuje samo-poškodovanja ali poškodovanja drugih ljudi ali živali). Jok, tek, metanje stvari, vožnja, kričanje v gozdu ali risanje so samo nekateri izmed načinov, kako se ljudje spopadajo z žalovanjem. Ne počnite stvari, ki bi vam škodovale ali bi škodovale drugim ljudem, saj boste s tem situacijo samo poslabšali.

Priporočljivo je, da ste z ljudmi, ki bodo skrbeli za vas v času žalovanja. Če nimate prijateljev ali družine, s katerimi bi delili svojo bolečino, poiščite skupino za pomoč, poiščite prijatelje na spletu ali obiščite terapevta. Četudi se počutite, da ste zmedeni, nesigurni in vam je neprijetno o izgubi govoriti z drugimi ljudmi, vam bo pogovor pomagal. Bolečina zaradi izgube bo skozi pogovor izgubljala na moči. Izrazite jo skozi besede. Zaupajte se ljudem, kajti razumeli bodo, kako se počutite, poskusili vam bodo pomagati. Ne zapirajte se vase, bodite v družbi.

Na žalost ne razumejo vedno vsi, kako se počutite, ali pa jih preprosto ne zanima. Takšnih ljudi v svojem življenju ne potrebujete, zato se oddaljite od njih, saj vam v težkih časih ne bodo pomagali. Saj veste kaj pravi znani rek: “Pravega prijatelja spoznaš v nesreči.”

Ignorirajte ljudi, ki vam govorijo: “Preboli že enkrat, nič dobrega si ne delaš s tem.” Povejte jim, da jih ne potrebujete v svoji družbi, če vas ne razumejo. Povejte jim na prijazen način, da je to pač vaš način žalovanja in dokler žalujete, jih v svoji bližini ne potrebujete.

Čeprav ljubljene osebe ni več med živimi, to še ne pomeni, da se je ne smete spominjati kadarkoli si to zaželite. Morate se zavedati, da četudi osebe ni več ob vas, prijateljstvo, ljubezen in vezi, ki so vaju družile, še vedno obstajajo. Tega vam nihče ne sme vzeti in vez, ki ste jo imeli s to osebo, bo večno živela.

Stvari, ki vas spominjajo na pokojno osebo, je vredno obdržati. Naredite si posebno škatl(ic)o, kamor boste spravili stvari, nikakor pa ne priporočamo, da stvari pustite, kjer so ostale, saj vas bodo vedno spominjale na osebo in boste težje preboleli izgubo.

V današnjih časih je obisk terapevta povsem običajna stvar in ni znak šibkosti, ampak močne volje in poguma. V kolikor je žalovanje premočno in menite, da ne boste zmogli sami, vam obisk terapevta toplo priporočamo, saj vas bo znal usmeriti in vam pomagati v tem težkem obdobju.

Vsaka izguba je težka, vendar vedite, da niste sami. Pokojna oseba še vedno živi v vaših spominih in v vašem srcu. S časom se boste boljše počutili,  osebe se boste spominjali z nasmeškom na obrazu, saj boste spoznali, kako srečni ste lahko, da je bila del vašega življenja, čeprav ga je prehitro zapustila.