Nosečnost je prelomno obdobje v ženskem življenju, v katerem se telo hitro fiziološko prilagodi, da bi se pripravilo na materinstvo. Še vedno pa ostaja skrivnost, kaj korenite hormonske spremembe, ki jih povzroči nosečnost, naredijo z možgani.
Raziskovalci iz laboratorija profesorice Emily Jacobs na univerzi UC Santa Barbara so s prvim zemljevidom ženskih možganov med nosečnostjo osvetlili to premalo raziskano področje.
“Želeli smo si ogledati potek sprememb v možganih posebej v obdobju nosečnosti,” je povedala Laura Pritschet, glavna avtorica članka, pravkar objavljenega v reviji Nature Neuroscience. Prejšnje študije so posnele posnetke možganov pred nosečnostjo in po njej, je dejala, vendar še nikoli nismo videli nosečniških možganov sredi te metamorfoze.
Raziskovalci so spremljali prvo nosečnico in vsakih nekaj tednov skenirali njene možgane, pri čemer so začeli pred nosečnostjo in nadaljevali dve leti po porodu. Podatki, zbrani v sodelovanju z ekipo Elizabeth Chrastil z univerze UC Irvine, razkrivajo spremembe v sivi in beli možganovini med nosečnostjo, kar kaže na to, da so možgani sposobni presenetljive nevroplastičnosti tudi v odrasli dobi.
Njihov pristop natančnega slikanja jim je omogočil, da so dinamično reorganizacijo možganov pri udeleženki posneli v izjemnih podrobnostih. Ta pristop dopolnjuje zgodnje študije, ki so primerjale možgane žensk pred nosečnostjo in po njej. Avtorji so zapisali: „Naš cilj je bil zapolniti vrzel in razumeti nevrobiološke spremembe, ki se zgodijo med samo nosečnostjo.“
Zmanjšanje sive snovi, povečanje bele snovi
Najizrazitejše spremembe, ki so jih znanstveniki ugotovili, ko so slikali možgane preiskovank, je bilo zmanjšanje obsega kortikalne sive snovi, nagubanega zunanjega dela možganov. Obseg sive snovi se je zmanjšal, ko se je med nosečnostjo povečala proizvodnja hormonov. Vendar pa zmanjšanje obsega sive snovi ni nujno slabo, so poudarili znanstveniki. Ta sprememba bi lahko pomenila “fino nastavitev” možganskih vezij, ne tako kot pri vseh mladih odraslih, ko prehajajo v puberteto in njihovi možgani postanejo bolj specializirani. Nosečnost verjetno odraža še eno obdobje izpopolnjevanja možganske skorje.
“Laura Pritschet in njena študijska skupina so opravili veliko delo, saj so izvedli strog niz analiz, ki so prinesle nova spoznanja o človeških možganih in njihovi neverjetni sposobnosti plastičnosti v odrasli dobi,” je dejal Jacobs.
Raziskovalci so ugotovili manj očitno, a prav tako pomembno povečanje bele snovi, ki se nahaja globlje v možganih in je na splošno odgovorna za lažjo komunikacijo med možganskimi regijami. Medtem ko se je zmanjšanje sive snovi ohranilo še dolgo po porodu, je bilo povečanje bele snovi prehodno in je doseglo vrh v drugem trimesečju ter se vrnilo na raven pred nosečnostjo v času poroda. Raziskovalci menijo, da tovrstnega učinka še nikoli prej niso zajeli s skeniranjem pred nosečnostjo in po njej, kar omogoča boljšo oceno, kako dinamični so lahko možgani v razmeroma kratkem času.
“Materini možgani se med nosečnostjo spreminjajo po načrtu, mi pa smo končno lahko videli, kako se spreminjajo,” je dejal Jacobs. Te spremembe nakazujejo, da so možgani odraslega človeka zmožni daljšega obdobja nevroplastičnosti, možganskih sprememb, ki lahko podpirajo vedenjske prilagoditve, povezane s starševstvom.
“Petinosemdeset odstotkov žensk v svojem življenju doživi nosečnost enkrat ali večkrat, vsako leto pa je nosečih približno 140 milijonov žensk,” je dejala Pritschet, ki upa, da bo razblinila dogmo o krhkosti žensk med nosečnostjo. Po njenem mnenju nevroznanosti nosečnosti ne bi smeli obravnavati kot nišno raziskovalno temo, saj bodo ugotovitve, pridobljene na tem področju, “poglobile naše splošno razumevanje človeških možganov, vključno s procesom njihovega staranja”.
Nabor podatkov z odprtim dostopom, ki je na voljo na spletu, služi kot izhodišče za prihodnje študije, ki bodo pokazale, ali obseg ali hitrost teh možganskih sprememb lahko vpliva na tveganje ženske za poporodno depresijo, nevrološko stanje, ki prizadene približno eno od petih žensk. “Zdaj obstaja zdravljenje poporodne depresije, ki ga je odobrila FDA,” je dejal Pritschet, “vendar zgodnje odkrivanje ostaja nedosegljivo. Več ko bomo izvedeli o materinih možganih, več možnosti bomo imeli za pomoč.”
In prav to so si avtorji prizadevali storiti. S podporo pobude Ann S. Bowers Women’s Brain Health Initiative, ki jo vodi Jacobs, njihova ekipa nadgrajuje ta zgodnja odkritja s projektom Maternal Brain Project. Na univerzah UC Santa Barbara in UC Irvine ter v okviru mednarodnega sodelovanja z raziskovalci iz Španije je vključenih še več žensk in njihovih partnerjev.
“Strokovnjaki s področja nevroznanosti, reproduktivne imunologije, proteomike in umetne inteligence združujejo moči, da bi o materinih možganih izvedeli več kot kdaj koli prej,” je dejal Jacobs. “Skupaj imamo priložnost, da se spopademo z nekaterimi najbolj perečimi in najmanj razumljenimi problemi na področju zdravja žensk.”
PREBERITE TUDI: Študija: Vsaka tretja ženska ima po porodu trajne zdravstvene težav