Pred približno 10.000 leti smo se naučili pridelovati lastno hrano in tako se nismo bili več vezani na črede potujočih živali, lova ali odvisni od redkih gozdnih sadežev, kar nam je omogočilo (in nas prisililo), da smo se ustalili.
Toda ta ključni neolitski premik je bil povezan s ceno, ki človeštvo spremlja še danes: uničil je naše zobe.
Pridelovanje žit in drugih živil, bogatih z ogljikovimi hidrati, je našim prednikom prihranilo veliko časa, kar je pripomoglo k razvoju kulture, umetnosti, trgovine, znanosti in vseh drugih stvari, ki so sestavni del kompleksne človeške civilizacije.
Vendar pa je ta poplava ogljikovih hidratov povzročila, da so naša usta, ki so bila dolgo prilagojena na bolj zapleteno prehrano, postala plodno gojišče za eno od vrst bakterij, imenovano Streptococcus mutans.
Bakterije S. mutans so namreč povezane s kariesom in zobno gnilobo, saj se prehranjujejo z ogljikovimi hidrati, vključno s sladkorji, ki obtičijo v zobeh, in jih presnavlja v mlečno kislino. Ta kislina nato razjeda zobno sklenino in povzroča gnitje zob. Bakterija je v bistvu ustvarjena za človeška usta in se v otroštvu prenaša z mater na otroke.
Vendar pa se naši zobje niso razvili za spopadanje z njo v velikem številu, zato so raziskovalci s pomočjo genetike ugotovili, da se je pred približno 10.000 leti S. mutans začela eksponentno širiti – ravno v času, ko se je razvilo kmetijstvo.
Po tem prvem neolitskem udaru S. mutans je bakterijska raznolikost v človeških ustih ostala skoraj enaka vse do srednjega veka.
Vendar pa začetni prehod na kmetijstvo ni bil edini trenutek, ko smo spodbudili razvoj bakterije S. mutans; med industrijsko revolucijo pred 150 leti je prišlo še do ene velike spremembe v kmetijstvu in prehrani: v prehrano smo vnesli ogromno žitaric in sladkorja.
To je še pospešilo uničevanje človeških zob, ki smo ga zgradili za S. mutans, in bakteriji pomagalo, da je izrinila druge vrste bakterij in postala prevladujoča zobna bakterija, ki tvori trdovratne in grobe obloge biofilma ter hitreje razjeda naše zobe.
Tako je zobna gniloba in starostno propadanje zob postalo “normalno”, a če pogledamo resnici v oči, je to dokaz, da pretežno rastlinska prehrana za človeka ni optimalna, saj je v osnovi še vedno lovec in nabiralec.
Raziskava: Bakterije, ki povzročajo zobno gnilobo, so se razvile s spremembo prehrane
Mednarodna skupina raziskovalcev pod vodstvom skupine iz Avstralskega centra za starodavno DNK Univerze v Adelaidi je svoje ugotovitve objavila v znanstveni publikaciji Nature Genetics. Raziskovalci so pridobili DNK iz zobnih oblog 34 prazgodovinskih skeletov severnoevropskih ljudi in sledili spremembam v naravi ustnih bakterij od zadnjih lovcev in nabiralcev do neolitskih in srednjeveških kmetov ter sodobnih posameznikov.
“Zobne obloge so edini lahko dostopen vir ohranjenih človeških bakterij,” pravi vodilna avtorica Dr. Christina Adler, zdaj izredna predavateljica zobozdravstva na Univerzi v Sydneyju. Raziskovalci so ugotovili, da se je sestava bakterij prvič spremenila z uvedbo poljedelstva in nato ponovno pred 150 leti med industrijsko revolucijo.
V nasprotju s prehrano lovcev in nabiralcev ter zgodnjih poljedelcev nam je sodobna prehrana, polna rafiniranih ogljikovih hidratov in sladkorjev, omogočila, da v ustih prevladujejo bakterije, ki povzročajo zobno gnilobo.
“Ugotovili smo, da so imele zgodnje skupine lovcev in nabiralcev v primerjavi z današnjimi veliko nižje frekvence bakterij, ki povzročajo bolezni, in da je bilo število vrst na ustno votlino ali raznolikost v preteklosti veliko večja,” pravi Adler. “Če so imeli večjo bakterijsko raznolikost, to pomeni, da so bila usta teh ljudi bolj odporna na strese in verjetno manjša verjetnost za razvoj bolezni.”
Bolezni dlesni in zdravje srca so tesno povezane
Medtem ko so raziskovalci ugotovili, da so bakterije, povezane z zobno gnilobo, kot je S. mutans, postale prevladujoče v času industrijske revolucije, pa se pogostost bakterij, povezanih s parodontalnimi boleznimi, kot je gingivitis, od začetka kmetovanja ni veliko spremenila.
To lahko vpliva na domnevo, da bolezni dlesni in z njimi povezane bakterije pomembno prispevajo k nedavnemu porastu bolezni, kot so bolezni srca in ožilja ter aterosklerotične plošče, pravi soavtor profesor Alan Cooper, direktor Avstralskega centra za starodavno DNK.
“Domnevali smo, da je prisotnost tega stalnega vnetnega stanja vzdolž dlesni spodbujala imunski vnetni odziv, ki posledično vodi v srčno-žilne bolezni,” je dejal Cooper. “Zamisel je bila, da je nedavno povečanje bakterije P. gingivalis, ki povzroča gingivitis, povezano z nedavnim povečanjem srčno-žilnih bolezni, vendar smo lahko pokazali, da je bila ta posebna vrsta precej stabilna skozi celotno obdobje kmetovanja.”
Rezultati bodo nedvomno dobra novica za zagovornike tako imenovane paleolitske in ketonske prehrane z veliko mesa in živalskih živil ter brez žitaric ali preveč sadja in zelenjave.
Cooper pravi, da bi bilo zanimivo preučiti učinke prehrane na bakterijsko populacijo v ustih, zlasti po ponovni naselitvi zdravih bakterij.
Za vse, ki jih zanima ta tema, je izjemno zanimiva tudi knjiga Westona Pricea “Prehrana in telesna degeneracija” (Nutrition and Physical Degeneration). Weston Price je bil zobozdravnik, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja potoval po svetu in opazil, da ljudstva, ki niso sprejela zahodne prehrane, nimajo težav z zobmi.
Vzel je vzorce njihovih ustnih bakterij in ugotovil, da v njih ni bakterij, ki bi povzročale karies. Z mnogimi skupinami je izvedel precej obsežne vzorčne študije o prehrani in zdravju med celotnimi skupinami prebivalstva in ugotovil povezavo med sodobno prehrano (žitarice, sadje, zelenjava … in manj mesa in živalskih živil) in čedalje slabšim zdravjem ustne votline.
PREBERITE TUDI: Kaj vse je v “kitajski študiji” narobe glede veganske prehrane
