Zagotovo se vam je že zgodilo, da ste imeli občutek, da se kar ne morete najesti, čeprav veste, da ste pojedli dovolj oz. morda celo že preveč. Občutek lakote tudi kadar nismo dejansko lačni, je lahko posledica različnih dejavnikov.
Čustvena lakota
Stres, dolgčas, tesnoba ali celo slabe prehranjevalne navade lahko sprožijo željo po hrani, četudi je telo dejansko ne potrebuje. Hrana lahko deluje kot način za tolažbo ali odvrnitev pozornosti od negativnih čustev.
Dehidracija
Pomanjkanje tekočine v telesu ljudje pogosto zamenjujejo z občutkom lakote. Če ne pijete dovolj vode, lahko začutite lažno lakoto. Kar je najhuje, je to, da dehidracija pogosto sproži močan občutek potrebe po enostavnih ogljikovih hidratih ali celo sladkorju.
Vpliv hormonov
Hormoni, kot so grelin (hormon lakote) in leptin (hormon sitosti), vplivajo na občutek lakote. Spremembe v njihovih ravneh lahko povzročijo občutek lakote, tudi če telo ne potrebuje hrane.
Predmenopavzne hormonske spremembe
Te prav tako pomembno vplivajo na občutek lakote in prehranjevalne navade. V obdobju predmenopavze (perimenopavze) začnejo ravni hormonov, zlasti estrogena in progesterona, nihati, kar lahko povzroči različne fizične in čustvene spremembe, vključno z občutkom lakote.
Nepravilni obroki ali sestava hrane
Če obroki niso uravnoteženi ali vsebujejo preveč enostavnih ogljikovih hidratov in premalo beljakovin, lahko hitreje pride do nihanj sladkorja v krvi, kar povzroči občutek lakote kmalu po obroku. Beljakovine in zdrave maščobe bi morala biti ključna sestava obrokov.
Prehranjevalne navade
Če ste navajeni jesti ob določenih urah ali v določenih okoliščinah (npr. med gledanjem televizije), lahko to povzroči lažen občutek lakote, tudi če telo ne potrebuje hrane.
Pomanjkanje spanja
Ko ne spimo dovolj, se ravnovesje hormonov, ki nadzorujejo apetit, poruši. Zviša se raven hormona grelina (ki spodbuja lakoto), medtem ko se raven leptina (ki zavira apetit) zmanjša. Posledično lahko čutiš večjo lakoto, tudi če telo ne potrebuje dodatne hrane.
Poleg tega skuša telo utrujenost – torej pomanjkanje energije – ki je posledica pomanjkanja spanja, kompenzirati tako, da pokaže potrebo po visoko kalorični, nezdravi hrani.
Izčrpanost
Fizična in psihična utrujenost pogosto vodi do želje po hitrih virih energije, še posebej take z visoko vsebnostjo sladkorja ali maščob. Telo išče način, kako pridobiti energijo, zato začuti potrebo po prehranjevanju, čeprav izčrpanost ni nujno povezana z resnično lakoto.
Pomanjkanje telesne aktivnosti
Paradoksalno lahko pomanjkanje gibanja poveča občutek lakote. Telesna aktivnost pomaga uravnavati apetit in sprošča endorfine, kar zmanjšuje čustveno prehranjevanje. Pomanjkanje gibanja lahko povzroči dolgčas in posledično občutek lažne lakote.
Nezdrava, procesirana hrana
Poleg navedenega pa lahko povzroči občutke lakote tudi nezdrava hrana, saj četudi telo dobi veliko kalorij, torej energije, ne dobi hranil (vitaminov, mineralov, beljakovin, zdravih maščob …) in ne ustvari občutek sitosti, zato nezdrava hrana daje občutek konstantne lakote.
Zato je tako pomembno, da uživamo kakovostno, lokalno, sezonsko, svežo in doma pripravljeno hrano.
PREBERITE TUDI: Vas stres vodi v prenajedanje? Tako si lahko pomagate
