Stanovanjski sklad Republike Slovenije je 18. Maja 2017 objavil razpis za prodajo stanovanj v soseski Zeleni gaj na Brdu. V Mladinskem svetu Slovenije smo ob pregledu razpisa ugotovili, da gre za stanovanja, ki so, glede na ceno, namenjena za elitne kupce, ne pa za mlade in mlade družine.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju Stanovanjski sklad) je pred kratkim na trg ponudil stanovanja na obrobju Ljubljane, med prednostnimi skupinami kupcev pa med drugim navedel mlade družine in mlade. Cene stanovanj pa so takšne, da si jih bodo lahko privoščili le tisti z izdatnim finančnim oz. materialnim zaledjem. Javni sklad je gradil torej za tiste mlade, ki jim bodo pri nakupu izdatno pomagali starši ali kdo drug, saj je le malo takih, ki si lahko tovrstno stanovanje privoščijo na podlagi lastnega dela in zaslužka.
Seveda se ob tem lahko vprašamo, kakšen smisel ima, da stanovanjski sklad troši svoje finance in kadre za neprofitno prodajo (od prodaje naj bi zgolj pokrili stroške gradnje) elitnih stanovanj. 24 milijonov evrov za 82 stanovanj pomeni zelo neracionalno porabo javnih sredstev; za tovrstne projekte ni potrebno posredovanje stanovanjskega sklada, saj elitna stanovanja gradijo že številna zasebna podjetja.
Na Mladinskem svetu Slovenije (v nadaljevanju MSS) smo naredili teoretični primer izračuna kredita za nakup stanovanja iz razpisa javnega sklada. Premije odplačevanja stanovanjskega kredita bi pri 20-letnem odplačevanju (in fiksni obrestni meri) tako znašale npr. za enosobno stanovanje ok. 850 evrov mesečno, za najmanjše (59 m²) stanovanje, še primerno za 4-člansko družino, pa bi obrok kredita znašal preko 1.000 evrov. Izračun je bil opravljen le za najcenejša stanovanja; povprečna cena stanovanj je slabih 300.000 evrov, za kar bi mesečni obrok ob enakih pogojih znašal preko 1.700 evrov. Pri marsikateri mladi družini ali mladem paru z obema zaposlenima znaša seštevek njihovih prihodkov manj od mesečnega obroka kredita, ki ga potrebujeta za nakup stanovanja, ki je bil zgrajen z javnimi sredstvi.
V MSS smo razočarani, da je ponovno prišlo do zgrešene stanovanjske politike, ki bi se ji lahko izognili, če bi država in njene institucije upoštevale mlade, ki že dalj časa opozarjamo na njeno neustreznost. Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije: ''Gradnja in prodaja elitnih stanovanj javnega Stanovanjskega sklada je spet pokazala, kako mladi niso upoštevani pri ukrepih stanovanjske politike. Država bi morala v načrtovanje politik, ki se dotikajo mladih, vključevati tudi predstavnike mladih, saj o prihodnosti ne moremo odločati brez mladih. Stanovanja so ključ, da so mladi lahko dokončno osamosvojimo in postavimo na lastne noge; zato je pomembno, da država razume stanovanjsko problematiko mladih in se na njo tudi ustrezno odzove, ne pa da gradi elitna stanovanja.''
Predvsem mladim, ki vstopajo na trg dela, pa država ne zagotavlja nobene sistemske podpore pri »stanovanjskem osamosvajanju«, z izjemo nekaj lokalnih razpisov za neprofitni najem, ki pa niti približno ne zadoščajo potrebam. V Mladinskem svetu Slovenije menimo, da bi z vlaganjem v neprofitni najem, v stanovanjski dodatek, v razvoj zadružništva ali druge ukrepe v podporo iskalcem stanovanj država mnogo bolje in učinkoviteje opravljala svojo z ustavo določeno nalogo zagotavljati možnosti za pridobitev ustreznega stanovanja.
Mladinski svet Slovenije