Z namenov ohranitve in širitve delovnih sposobnosti in ohranitve zaposlitve ima delavec pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja. Delavec se lahko izobražuje v svojem interesu (na lastno iniciativo in brez neposredne povezave z delovnim procesom) ali pa v interesu delovnega procesa – na lastno iniciativo ali na podlagi napotitve s strani delodajalca.
Pravici delavca do izobraževanja stoji nasproti dolžnost delodajalca in sicer je delodajalec v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih dolžan delavcu zagotoviti izobraževanje, izpopolnjevanje ali usposabljanje, če se je s tem možno izogniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi (npr. če delavec zaradi tehnoloških izboljšav delovnega mesta ne izpolnjuje več pogojev za delo na svojem delovnem mestu, ali če je delo delavca na določenem delovnem mestu postalo nepotrebno, pa bi se s prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo lahko pri istem delodajalcu zaposlil na drugem delovnem mestu). Poleg tega je delodajalec dolžan delavcu zagotoviti izobraževanje oz. usposabljanje za varno delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen.
Pogodba o izobraževanju
Medsebojna razmerja v zvezi z izobraževanjem, izpopolnjevanjem in usposabljanjem urejata delavec in delodajalec s pogodba o izobraževanju. Obseg njunih medsebojnih pravic in obveznosti je odvisen od tega ali izobraževanje poteka na podlagi napotitve delodajalca – v interesu delovnega procesa ali pa v interesu delavca. S pogodbo o izobraževanju se uredijo predvsem vprašanja kot so: povrnitev stroškov izobraževanja (šolnina, prevozni stroški), pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom plače, pravice in obveznosti delavca po uspešno zaključenem izobraževanju (sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu ustreznem pridobljeni usposobljenosti; obveznost nadaljevanja delovnega razmerja določen čas po zaključku izobraževanja), dolžnost vrnitve izplačanih sredstev, če pogodbene obveznosti niso izpolnjene, ipd. Za reševanje sporov v zvezi s pogodbo o izobraževanju so pristojna delovna sodišča.
Odsotnost z dela
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela zaradi izobraževanja, in sicer je obseg te pravice odvisen od tega ali se izobražuje na podlagi napotitve delodajalca ali iz lastnega interesa. Kadar se delavec izobražuje na podlagi napotitve ima pravico do plačanega dopusta za izobraževanje, ki obsega dopust na dan opravljanja izpita, lahko pa tudi dopust za čas priprav (predavanja; obvezni seminarji; čas priprav neposredno pred izpitom). Tudi delavec, ki se izobražuje v lastnem interesu ima pravico do odsotnosti z dela, vendar je njen obseg manjši – po zakonu ima samo pravico do odsotnosti z dela na dan, ko prvič opravlja določen izpit, ne pa tudi za čas priprav. Kolektivna pogodba, pogodba o zaposlitvi ali pogodba o izobraževanju lahko določajo večji obseg pravic.
Napotitev na izobraževanje
V skladu s potrebami delovnega procesa ima delodajalec pravico delavca napotiti na izobraževanje, izpopolnjevanje ali usposabljanje. V primeru odklonitve napotitve, je delavec disciplinsko in odškodninsko odgovoren. Stopnja njegove odgovornosti in posledice odklonitve so odvisne od vrste, vsebine in utemeljenosti delodajalčeve napotitve, pa tudi od tega ali in kako je obveznost delavca, da se izobražuje v interesu delovnega procesa, opredeljena v pogodbi o zaposlitvi in v kolektivni pogodbi, ki velja za delodajalca. Kot skrajna posledica lahko nastopi tudi prenehanje delovnega razmerja, predvsem v primerih, kadar delavec brez ustreznega izobraževanja, izpopolnjevanja ali usposabljanja ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje svojega dela, pa mu ni mogoče zagotoviti drugega ustreznega dela.
