Nedavno pa je Evropska unija je sprejela uredbe, ki dovoljujejo uporabo moke iz insektov v različnih prehranskih izdelkih, kot so pekovski izdelki, testenine in celo proteinske ploščice. Pod pretvezo trajnostnosti in reševanja prehranske krize nas poskušajo prepričati, da so insekti prihodnost prehrane. Ali so insekti res primerna hrana za ljudi?
1. Neprebavljiv hitin in zdravstvena tveganja
Ena izmed največjih težav pri prehranjevanju z insekti je vsebnost hitina – snovi, ki sestavlja njihov zunanji skelet. Hitin je za človeški prebavni sistem težko prebavljiv in lahko povzroči prebavne težave. Nekateri ljudje so nanj celo alergični, saj je njegova struktura podobna alergenom v mehkužcih in rakih.
Poleg tega obstaja skrb, da lahko insekti vsebujejo toksine, parazite ali ostanke pesticidov, saj njihova vzreja človeštvu še ni dovolj dobro poznana in regulirana.
2. Kulturni vidik: Ljudje niso ustvarjeni za prehranjevanje z insekti
Insekte v prehrani pogosto omenjajo kot del tradicionalne prehrane v nekaterih azijskih, afriških in latinskoameriških družbah. Vendar pa je potrebno razumeti, da so prehranske navade globoko zakoreninjene v evoluciji in kulturi posameznih narodov. Večina sveta insektov ne obravnava kot hrano, temveč kot nekaj, kar je povezano z nehigienskimi pogoji in pomanjkanjem hrane.
Evropejci so se skozi zgodovino prehranjevali z mesom, ribami, mlečnimi izdelki, žitaricami in zelenjavo, ne pa z insekti. Tudi v obdobjih lakote niso postali del vsakodnevne prehrane. Zakaj bi jih torej zdaj, ko imamo dostop do raznolike in uravnotežene prehrane, uvajali kot “superhrano”?
3. Manipulacija potrošnikov in prikrito dodajanje insektov v hrano
Ena izmed najbolj zaskrbljujočih stvari pri uvajanju insektov v prehrano je pomanjkanje transparentnosti. Na embalaži izdelkov se lahko moka iz insektov skriva pod znanstvenimi izrazi, kot so Acheta domesticus (moka iz hišnega črička) ali Tenebrio molitor (moka iz ličink mokarja). Mnogi potrošniki sploh ne vedo, da jih proizvajalci poskušajo prikrito vsiliti nekaj, česar sami ne bi nikoli prostovoljno izbrali.
4. Boljše alternative: Prava hrana za prave ljudi
Namesto da nas silijo v prehrano, ki je kulturno in evolucijsko neprimerna, bi se morali osredotočiti na izboljšanje kakovosti obstoječe hrane. Bolj trajnostne rešitve so podpora lokalnemu kmetijstvu, zmanjševanje zavržene hrane in spodbujanje uravnotežene prehrane s kakovostnimi beljakovinskimi viri, kot so jajca, mlečni izdelki in meso ter zdravimi maščobami.
Zaključek
Insekti v prehrani niso nujnost, ampak agenda, ki koristi predvsem prehranski in kasneje farmacevtski industriji, ne pa potrošnikom. Namesto da sprejemamo nekaj, kar nam vsiljujejo kot “trendi prihodnosti”, se moramo vprašati: je to res hrana, ki jo želimo na svojih krožnikih?
PREBERITE TUDI: Gluten: Lepljiva beljakovina, ki potihoma uničuje naše zdravje
