Molekula DNK je nosilka dedne informacije in se nahaja v vsaki celici. Osnovne enote dednosti pa so geni, ki jih sestavljajo različne kombinacije in zaporedja osnovnih gradnikov DNK (nukleotidov), kar razlikuje živa bitja med seboj. Genska tehnologija (genski inženiring), ki so je začeli uporabljati leta 1970, omogoča izolacijo genov ter nenaraven način njihovega kombiniranja in prenašanja na katerikoli organizem, ne glede na vrsto. Američani so prenesli podganji gen za rast v DNK solate in dobili solato, ki hitreje zraste.
tgdaily.com
Gensko spremenjeni organizmi (GSO) in njihov namen
Izraz gensko spremenjeni organizmi (GSO) se uporablja za rastline, živali in mikroorganizme (bakterije, glive, virusi), katerih genska struktura je bila s pomočjo sodobne biotehnologije spremenjena z vgraditvijo gena, ki izraža želeno lastnost. Največkrat je GSO sinonim za žitarice, koruzo, sojo, paradižnik, krompir in oljno ogrščico. Gensko spremenjene so tudi jablane, slive, tobak, prašiči, ribe, vinska trta, oljke, jagode, nageljni,… GSO danes uporabljajo predvsem v prehrambeni in farmacevtski industriji, v zadnjem času pa tudi v poljedelstvu. Največja pridelovalka GS rastlin je ZDA, Evropska unija pa se ji je priključila leta 2004.
Glavni razlog uvedbe GSO v prehransko verigo naj bi bila odprava lakote oziroma zagotavljanje zadostne količine hrane po svetu. Namen posluževanja teh metod pa je v prvi vrsti zvišanje želenih lastnostih: povečanje odpornosti (rezistence) na herbicide, izboljšanje prehranske sestave/vrednosti, izboljšanje odpornosti proti boleznim, mrazu, suši, mrčesu in transportu ter hitrejša rast. Z gensko tehnologijo se ustvarijo rastline s točno določenimi lastnostmi, na primer: strokovnjaki iz določene rastline, ki je odporna na sušo, izolirajo gen za odpornost na sušo in ga vgradijo v drugo rastlino.
Velika tveganja
Tehnike prenosa genov še zdaleč niso natančne, saj z njimi ni možno natančno določiti mesta, kamor se bo tuji gen vgradil in posledice so nepredvidljive. Mnoge gensko spremenjene rastline imajo vgrajen gen ‘terminator’, kar pomeni, da seme nove gensko spremenjene rastline ni več kaljivo. Zadnje raziskave kažejo, da gensko spremenjene rastline prepuščajo toksine iz korenin v zemljo. S tem škodijo talnim organizmom in porušijo naravno ravnovesje. Uradni podatki glavnih držav pridelovalk (ZDA, Brazilije in Argentine) potrjujejo, da se z gojenjem gensko spremenjenih rastlin poraba pesticidov povečuje, vključno z rabo strupenih kemikalij, ki so v nekaterih evropskih državah prepovedane. Evropska zakonodaja določa, da mora biti gensko spremenjena hrana označena na deklaraciji na živilu. Vendar ni potrebno označevati vsebnost aditivov iz GS rastlin in tako lahko uživamo na primer juhe, omake in pizze iz gensko spremenjenega paradižnika.
Tveganja za zdravje ljudi
Odprta so številna vprašanja o škodljivosti GSO, v prvi vrsti glede zmanjšane občutljivosti na antibiotike, nepredvidljivih škodljivih učinkov za zdravje in toksičnosti. Največjo zaskrbljenost predstavlja tveganje za alergijske reakcije, zato FDA (Food and Drug Administration) poudarja, da mora biti na živilu jasno navedeno, da le-to ne vsebuje alergene substance zaradi vgrajenega gena.
icppc.pl
Dolgoročni učinki GSO na zdravje ljudi zaenkrat še niso znani, opravljenih pa je bilo nekaj raziskav na živalih. Avstrijci so ugotovili, da imajo miši, ki so jih hranili z gensko spremenjeno koruzo, manj potomcev. Dr. Stanley Ewen je objavil rezultate, da je gensko spremenjena hrana na poskusnih živalih povzročila poškodbe na vitalnih organih: želodcu, ledvicah, vranici, ščitnici in možganih. V letu 1999 je te raziskave podprlo še 22 znanstvenikov.
Gensko spremenjeni organizmi v Sloveniji
Pred prvo uporabo GSO v laboratoriju, proizvodnem obratu ali kakršnem koli drugem zaprtem sistemu (rastlinjaku), je potrebno na Ministrstvu za okolje in prostor to prijaviti oziroma prositi za dovoljenje za uporabo zaprtega sistema za delo z GSO. V skladu z evropsko in slovensko zakonodajo je v Sloveniji dovoljeno gojiti tiste GSO, ki so odobrene za tržno pridelavo po vsej EU. Dovoljenje za pridelavo v Sloveniji ima tako le gensko spremenjena koruza, ki je odporna na koruzno veščo in vsebuje gensko spremembo z oznako MON 810. Po uradnih podatkih v Sloveniji doslej še ni bilo pridelave gensko spremenjenih rastlin. Vendar pa kmetje, z izjemo ekoloških kmetij, živali krmijo zlasti z gensko spremenjeno sojo, ki jo uvažajo mešalnice krmil.
 |
Vedno več ljudi dobro premisli, preden zaužije |
