Med njimi so bolezni, kot so revmatoidni artritis, multipla skleroza, lupus in Hashimotov tiroiditis. Zanimivo je, da so kar tri četrtine bolnikov z avtoimunskimi boleznimi ŽENSKE.
Zakaj?
Znani kanadski zdravnik in avtor dr. Gabor Maté je v svojih delih, zlasti v knjigi ‘Ko telo reče ne’, raziskoval povezavo med čustvenim zdravjem in boleznimi. Njegova ugotovitev?
Avtoimunske bolezni pogosto prizadenejo ljudi, ki imajo določene vzorce vedenja – in ti vzorci so pogostejši pri ženskah.
1. Družbeno pogojevanje: skrb za druge na račun sebe
Dr. Maté ugotavlja, da so ženske pogosto vzgojene v vlogi negovalk. Od otroštva se jih spodbuja k temu, da postavljajo potrebe drugih pred svoje. Ta kronična samopožrtvovalnost pomeni, da njihovo telo doživlja dolgotrajen stres, saj ne znajo (ali ne smejo) postaviti mej. Dolgotrajna izpostavljenost takemu vedenju vodi do stalne aktivacije stresnega odziva, kar lahko negativno vpliva na imunski sistem in povzroči njegov napačen odziv na lastna tkiva.
2. Potlačena čustva in kronični stres
Mnoge ženske zaradi družbenih norm ne izrazijo svoje jeze, frustracij ali bolečine. Namesto tega jih potlačijo, kar vodi v povečan stresni odziv telesa. Stalno povišan kortizol in drugi stresni hormoni lahko sprožijo vnetne procese in pripomorejo k razvoju avtoimunskih bolezni. Raziskave kažejo, da je dolgoročna izpostavljenost stresu povezana s spremembami v delovanju imunskega sistema, kar poveča tveganje za vnetne in avtoimunske bolezni.
3. Povezava med stresom, imunskim sistemom in avtoimunostjo
Dr. Maté poudarja, da je stres ključni dejavnik pri avtoimunskih boleznih. Imunski sistem, ki je stalno preobremenjen, se lahko “zmede” in začne napadati lastna tkiva. Kronični stres torej ne povzroča neposredno avtoimunskih bolezni, jih pa lahko sproži pri ljudeh, ki so jim genetsko nagnjeni.
Poleg tega je pomembno omeniti vpliv osi hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza, ki uravnava telesni odziv na stres. Pri kronično obremenjenih osebah ta os ne deluje optimalno, kar vodi do povečane dovzetnosti za imunske motnje.
4. Družbeni pritiski in vloga žensk
Poleg bioloških dejavnikov imajo pomembno vlogo tudi družbeni pritiski. Pri ženskah je večja pričakovana vloga kot popolne matere, uspešne karieristke, skrbne partnerke in hkrati osebe, ki mora izgledati urejeno in mladostno. Ta stalna obremenitev prinaša ogromno psihološkega pritiska, ki lahko oslabi njihovo odpornost.
Ženske se pogosto znajdejo v položaju, kjer nenehno razdajajo svojo energijo, a nimajo prostora za regeneracijo. To dolgoročno vodi do izgorelosti, hormonskih neravnovesij in povečane dovzetnosti za avtoimunske bolezni.
5. Hormonski dejavniki in vpliv na avtoimunske bolezni
Poleg psiholoških in družbenih dejavnikov je pomembna tudi hormonska komponenta. Estrogen, ki je pri ženskah bolj izrazit, lahko vpliva na imunski sistem in prispeva k večji dovzetnosti za avtoimunske bolezni. Raziskave kažejo, da estrogen lahko spodbuja vnetje in vpliva na aktivnost imunskih celic, kar je lahko povezano z večjo pojavnostjo avtoimunskih bolezni pri ženskah.
Hormonska nihanja med nosečnostjo, menstruacijskim ciklom in menopavzo lahko prav tako vplivajo na potek avtoimunskih bolezni, kar kaže na zapleteno interakcijo med hormoni in imunskim sistemom.
Kako si lahko ženske pomagajo?
Dr. Maté poudarja, da lahko ženske zmanjšajo tveganje za avtoimunske bolezni (ali omilijo simptome), če:
- Se naučijo postavljati zdrave meje in reči “ne”.
- Poiščejo podporo (terapijo, skupine za samopomoč, prijateljske odnose, kjer se počutijo varne).
- Dovolijo sebi, da izražajo jezo, bolečino in frustracije, ne da bi se ob tem počutile krive, neprimerne ipd.
- Prisluhnejo svojemu telesu in ne ignorirajo opozorilnih znakov utrujenosti, nespečnosti, anksioznosti, depresije, vnetij ali hormonskih neravnovesij.
- Vzamejo dovolj časa za počitek in regeneracijo, vključno s spanjem, meditacijo in sprostitvenimi tehnikami.
- Prilagodijo prehrano in življenjski slog tako, da zmanjšajo vnetne procese v telesu.
Zaključek
V svojem delu dr. Gabor Maté opozarja na pomembno povezavo med telesnim in čustvenim zdravjem. Ženske niso genetsko “obsojene” na avtoimunske bolezni – ključna vloga pri njihovem nastanku je v dolgotrajni izpostavljenosti stresu, potlačenim čustvom in življenju brez postavljanja lastnih mej. Ozaveščanje in sprememba teh vzorcev sta zato lahko ključna koraka k zdravju.
Razumevanje, da telo ni ločeno od uma in čustev, je ključnega pomena pri preprečevanju in zdravljenju avtoimunskih bolezni. S kombinacijo čustvene svobode, telesne skrbi in zmanjšanja kroničnega stresa lahko ženske bistveno izboljšajo svoje zdravje in kakovost življenja.
PREBERITE TUDI: Dr. Gabor Maté o travmah, boleznih in zdravljenju
