Tradicija krašenja zimzelenega drevesa je izjemno dolga. Drevesca so namreč krasili že pripadniki prvih poganskih ljudstev, in tudi v Evropi v praznične namene to počnemo že dolgo.
PREBERITE TUDI: 12 napotkov, da boste v decembrski noriji ostali prisebni
Z vsesplošnim razvojem tehnologije in gospodarstva smo naravna drevesa začeli menjati za plastična drevesca. Ponudba obojih – plastičnih ter naravnih dreves je v Sloveniji velika. Umetna drevesa so na voljo vseh barv in oblik. Med naravnimi drevesi, ki so umetno gojena, pa je na voljo več smrek kot jelk. Naravna drevesa so posebej gojena za prodajo, saj morajo biti pridobljena brez škode za gozd in naravo. Če se odločite za nakup naravnega drevesca, podprite prodajalce iz Slovenije.
Prednost umetnih drevesc je v tem, da jih imamo lahko v domu dlje, uporabljamo jih lahko več let. Slabost umetnih drevesc je, da so lahko videti zelo ceneno, ne dišijo in so slaba za okolje. Naravna drevesca sicer lepše dišijo, vpliv na okolje je manjši, a imajo krajšo življenjsko dobo. Prava naravna drevesca pomirjajo, saj je znano, da narava pomirja. Izboljšajo notranji zrak.
Če ste za umetno drevesce, bo najbolj ekološko, če ga boste prejeli že rabljenega. Drevesce lahko izdelati tudi sami iz naravnih materialov, kot je na fotografiji spodaj. Stara umetna drevesca podarite naprej, humanitarnim društvom. Staro naravno drevo lahko kompostirate.
PREBERITE TUDI: Ideje za netradicionalno božično drevesce
PREBERITE TUDI: Nekaj nasvetov, da bodo novoletne zaobljube zares držale (preko celega leta)
