Vzroki
Pri depresiji ne moremo izolirati samo enega vzroka, pač pa gre za kompleksno prepletanje bioloških in psihosocialnih faktorjev. Študije družin ter dvojčkov nakazujejo, da imajo vse motnje razpoloženja genetsko osnovo. 10-30 odstotkov sorodnikov bolnikov v prvem kolenu zboli. Kar podedujemo, pa verjetno ni bolezen sama, pač pa predispozicija za njen razvoj. Veliko raziskav je bilo narejenih o kemičnem neravnovesju v možganih. Ugotovili so, da imajo depresivni ljudje pogosto neravnotežje nevrotransmiterjev, substanc, ki so odgovorne za komunikacijo med možganskimi celicami. Še vedno pa ni znano, ali ta neravnovesja povzročijo depresijo ali se pojavijo kot posledica te bolezni.
Pomembni so tudi psihološki dejavniki, čeprav mehanizem vzroka in posledice še ni dovolj raziskan. Ugotovili so, da se z depresijo včasih povezujeta izguba na področju bližnjih odnosov v zgodnjem otrokovem razvoju (npr. smrt matere), fizična ali spolna zloraba v otroštvu in slabša samopodoba. Depresijo lahko sproži tudi stres – bolezen je šestkrat pogostejša v prvih šestih mesecih po izrazito stresnem dogodku. Najpogostejše izkušnje, ki sprožijo depresijo, so ponavadi povezane z izgubo – izgubo službe, samospoštovanja, partnerja, smrtjo drage osebe, ipd.
Zdravljenje
Praktično pravilo: če depresivno razpoloženje vpliva na vse vaše življenje in če traja dva tedna ali več, takoj poiščite strokovno pomoč. Ne odlašajte, saj ni preprosto najti poti iz depresije. Prav tako ne predvidevajte, da vam nihče ne more pomagati. Depresijo lahko zdravimo. Prvi korak je gotovo vaš osebni zdravnik, ki vam bo znal pomagati, vam svetovati in vas napotiti na ustrezno obravnavo. Glede na obliko depresije obstajajo različni načini zdravljenja, ponavadi pa se v praksi poslužujemo psihoterapije in zdravljenja z zdravili. Če imate blago depresijo, vam bo vaš terapevt morda priporočil psihoterapijo ali psihološko svetovanje. Psihoterapevt je posebej izobražen strokovnjak (ponavadi psiholog ali psihiater), ki skuša skozi pogovor in podobne metode človeku pomagati do rešitve težav. Pri blagih depresijah se je kot zelo učinkovita izkazala kognitivno- vedenjska psihoterapija. Pri težjih oblikah depresije, ki se pojavljajo redkeje, pa je včasih potrebno doseči izboljšanje z zdravili do te mere, da je pacient pripravljen na druge oblike zdravljenja. Ne obupajte, če se rezultati ne bodo pokazali takoj. Včasih je potrebno počakati dlje časa ali zamenjati terapijo, da najdete način in kombinacijo, ki je učinkovita za vas. Z ustreznim zdravljenjem se večini bolnikov stanje izboljša ali pa popolnoma okrevajo.
Če poznate koga, ki ima težave z depresijo, je najpomembnejše, kar lahko storite zanj ,to, da ga poslušate. Nikar njegovih težav ne podcenjujte in ne predpostavljajte, da simulira, da se smili samemu sebi ali “da je vse v glavi”. Potreboval bo vso vašo podporo in ljubezen, hkrati pa ob tem ne pozabite poskrbeti tudi zase. Opozorilne znake in depresijo jemljite resno, enako velja za vsako razmišljanje o samomoru. Takoj ukrepajte, saj je hitro lahko prepozno. Pomagajte mu priskrbeti ustrezno pomoč.
Za konec pa še praktičen podatek: v Sloveniji obstaja tudi Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami DAM.
Viri:
Wilson, Nathan, O’Leary, Clark: Abnormal Psychology; Allyn and Bacon, Needham Heights 1995.
Mc Kenzie: Kako razumeti depresijo; Pisanica, Ljubljana 2005.
