Pojavnost številnih rakov v zadnjih letih narašča zlasti med mlajšimi ljudmi, kar je v nasprotju s splošnim upadom rakavih obolenj, ki niso povezana s prekomerno telesno težo, kot sta pljučni in kožni rak.
Neposredna povezava med odvečno maščobo in rakom je zaenkrat veliko manj jasna kot pri tobaku. Medtem ko se približno 42 % rakov – vključno s pogostimi raki, kot sta rak debelega črevesa in danke ter rak dojk po menopavzi – šteje za povezane z debelostjo, je le približno 8 % primerov raka posledica prekomerne telesne teže. Ljudje pogosto zbolijo za temi boleznimi ne glede na telesno težo.
Čeprav veliko dokazov kaže na to, da je prekomerna telesna maščoba dejavnik tveganja za nastanek raka, ni jasno, do katere točke vpliva prekomerna telesna teža. Ali je na primer pridobivanje telesne teže pozneje v življenju boljše ali slabše za tveganje raka kot prekomerna telesna teža ali debelost v mladosti?
Obstaja še ena očitna vrzel v znanju: Ali izguba odvečne telesne maščobe v odrasli dobi spremeni stanje? Z drugimi besedami, koliko od teh neštetih diagnoz bi lahko preprečili, če bi se ljudje znebili odvečnih kilogramov?
Ko gre za debelost in tveganje za nastanek raka, “še veliko ne vemo,” je dejala doktorica Jennifer W. Bea, izredna profesorica na oddelku za promocijo zdravja Univerze v Arizoni, Tucson, Arizona.
Nedvomna, a zapletena povezava
Glede na naraščajočo pojavnost debelosti, ki trenutno prizadene približno 42 % odraslih ter 20 % otrok in najstnikov v ZDA, preostali svet pa jim počasi, a vztrajno sledi, ni presenetljivo, da so se številne študije ukvarjale z vplivi odvečne telesne maščobe na pojavnost raka.
Čeprav skoraj vsi dokazi izhajajo iz velikih kohortnih študij, zaradi česar je vprašanje vzroka in posledice odprto, se nekatere povezave vedno znova pojavljajo.
“Vemo, da višji indeks telesne mase (BMI) – zlasti v kategoriji debelih – dosledno vodi k večjemu tveganju za več vrst raka,” je dejal Jeffrey A. Meyerhardt, dr. med., MPH, sourednik Centra za raka debelega črevesa in danke na Inštitutu za raka Dana-Farber v Bostonu.
Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) je v pogosto citiranem poročilu, objavljenem v reviji The New England Journal of Medicine leta 2016, analizirala več kot 1000 epidemioloških študij o telesni maščobi in raku. Agencija je opozorila na več kot ducat rakov, med njimi na nekatere najpogostejše in smrtonosne, ki so povezani z odvečno telesno maščobo.
Ta seznam vključuje adenokarcinom požiralnika in endometrijskega raka, ki sta povezana z največjim tveganjem, ter raka ledvic, jeter, želodca, trebušne slinavke, debelega črevesa in danke, dojk po menopavzi, žolčnika, jajčnikov in ščitnice ter multipli mielom in meningiom. Obstajajo tudi omejeni dokazi, ki povezujejo odvečno telesno maščobo z dodatnimi vrstami raka, vključno z agresivnim rakom prostate ter nekaterimi vrstami raka glave in vratu.
Hkrati je Meyerhardt dejal, da je veliko teh rakov povezanih tudi s težavami, ki povzročajo prekomerno telesno težo in debelost ali sočasno z njima, vključno s slabo prehrano, pomanjkanjem gibanja in presnovnimi stanji, kot je sladkorna bolezen.
To je zapletena mreža in Meyerhardt je dejal, da je verjetno, da visok indeks telesne mase neposredno vpliva na tveganje za nastanek raka in je del “vzročne poti” drugih dejavnikov, ki vplivajo na to tveganje.
Kar zadeva neposredne učinke, so predklinične raziskave pokazale več načinov, na katere lahko odvečna telesna maščoba prispeva k nastanku raka, je dejala Karen M. Basen-Engquist, PhD, MPH, profesorica na oddelku za preprečevanje raka in storitve za prebivalstvo, The University of Texas MD Anderson Cancer Center, Houston.
Eden od širših mehanizmov, ki naj bi pomagal pojasniti povezavo med debelostjo in rakom, so kronični vnetni procesi v telesu, saj lahko odvečno maščobno tkivo poveča raven snovi v telesu, kot sta tumor nekrotizirajoči faktor alfa in interlevkin 6, ki spodbujata vnetje. Odvečna maščoba prispeva tudi k hiperinzulinemiji – previsoki količini inzulina v krvi – ki lahko spodbuja rast in širjenje tumorskih celic.
Vendar kaže, da se razlogi za to razlikujejo tudi glede na vrsto raka, je dejala Basen-Engquistova. Pri hormonsko pogojenih vrstah raka, kot sta rak dojk in endometrija, lahko odvečna telesna maščoba spremeni raven hormonov tako, da pospešuje rast tumorja. Dodatno maščobno tkivo lahko na primer pretvori androgene v estrogene, kar lahko pomaga pri hranjenju tumorjev, odvisnih od estrogena.
Basen-Engquistova je opozorila, da bi to lahko bil razlog, zakaj je prekomerna telesna teža povezana s postmenopavzalnim in ne predmenopavzalnim rakom dojk: pred menopavzo telesna maščoba relativno malo prispeva k ravni estrogena, po menopavzi pa postane pomembnejša.
PREBERITE TUDI: Zakaj je ITM nezanesljiv pokazatelj hranjenosti?
Kako velik je učinek?
Več kot deset vrst raka je bilo dosledno povezanih z odvečno telesno maščobo, vendar se moč teh povezav zelo razlikuje.
Izstopata raka na endometriju in požiralniku. V analizi IARC iz leta 2016 je bilo pri ljudeh s hudo debelostjo tveganje za raka endometrija sedemkrat večje, za adenokarcinom požiralnika pa 4,8-krat večje kot pri ljudeh z normalnim odstotkom telesne maščobe.
Pri drugih vrstah raka je bilo povečanje tveganja za osebe s hudo debelostjo v primerjavi z osebami z normalnim indeksom telesne mase sicer skromnejše, a vseeno visoko: na primer 10 % pri raku jajčnikov, 30 % pri raku debelega črevesa in danke ter 80 % pri raku ledvic in želodca. Pri raku dojk po menopavzi je bilo vsako povečanje indeksa telesne mase za pet enot povezano z 10-odstotnim povečanjem relativnega tveganja.
Študija Ameriškega združenja za boj proti raku iz leta 2018, ki je poskušala oceniti delež rakavih obolenj v ZDA, ki ga je mogoče pripisati spremenljivim dejavnikom tveganja – vključno z uživanjem alkohola, izpostavljenostjo ultravijoličnim žarkom in telesno nedejavnostjo – je pokazala, da je največji delež primerov raka z veliko razliko (19 %) posledica kajenja, na drugem mestu pa je prekomerna telesna teža (7,8 %).
Tudi v tem primeru se je izkazalo, da ima telesna maščoba pri nekaterih vrstah raka večjo vlogo kot pri drugih: ocenjuje se, da je bilo 60 % primerov raka endometrija povezanih z odvečno telesno maščobo, ter približno tretjina primerov raka požiralnika, ledvic in jeter. Na drugi strani je bilo nekaj več kot 11 % raka dojk, 5 % raka debelega črevesa in danke ter 4 % raka jajčnikov povezanih z odvečno telesno maščobo.
Tudi na nižji ravni bi lahko te stopnje pomenile veliko razliko na ravni prebivalstva, zlasti v skupinah z višjo stopnjo debelosti.
Podatki kažejo, da se število rakov, povezanih z debelostjo, povečuje pri ženskah, mlajših od 50 let, najhitreje med latinskoameriškimi ženskami; število nekaterih manj pogostih rakov, povezanih z debelostjo, kot so želodec, ščitnica in trebušna slinavka, pa narašča tudi med temnopoltimi in latinskoameriškimi prebivalci.
Kdaj je dodatna maščoba pomembni?
V katerem življenjskem obdobju je pri tveganju za nastanek raka pomembna odvečna telesna maščoba ali povečanje telesne maščobe? Ali je na primer standardno povečanje telesne maščobe v srednjih letih enako nevarno kot odvečna telesna maščoba oz. debelost v mladosti?
Dokazi kažejo, da ni “varnega” časa za pridobivanje odvečnih kilogramov.
Nedavna metaanaliza je pokazala, da je povečanje telesne teže kadar koli po 18. letu starosti povezano s postopnim povečanjem tveganja za nastanek raka dojk po menopavzi. Študija iz leta 2023 v reviji JAMA Network Open je pokazala, da je podoben vzorec tudi pri raku debelega črevesa in drugih vrstah raka prebavil: pri ljudeh, ki so bili od 20. leta starosti do srednjih let debeli, se je povečalo tveganje za razvoj teh rakov po 55. letu starosti.
Vse kaže, da tudi čas povečanja telesne teže ni bil pomemben. Enako povečano tveganje je bilo pri ljudeh, ki so imeli v mlajših letih normalno telesno težo, po 55. letu pa so postali predebeli.
Te študije so se osredotočile na pozneje nastale bolezni. V zadnjih letih pa strokovnjaki opažajo zaskrbljujoče naraščanje števila zgodnjih rakov – tistih, ki so diagnosticirani pred 50. letom starosti – zlasti raka prebavil.
Meyerhardt je dejal, da je očitno vprašanje, ali je za to kriva vse večja razširjenost debelosti med mladimi.
Po njegovih besedah to potrjujejo nekateri podatki. Analiza raziskave Nurses’ Health Study II je pokazala, da je pri ženskah z debelostjo tveganje za zgodnji pojav kolorektalnega raka dvakrat večje kot pri tistih z normalnim indeksom telesne mase. Vsako povečanje telesne maščobe za 5 kg po 18. letu starosti pa je bilo povezano z 9-odstotnim povečanjem tveganja za nastanek kolorektalnega raka.
Čeprav trendi debelosti verjetno deloma pojasnjujejo porast zgodnjega raka, pa je v tej zgodbi verjetno še kaj več, je dejal Meyerhardt.
“Mislim, da vsi, ki se srečujemo z vse večjim številom bolnikov, mlajših od 50 let, z rakom debelega črevesa in danke, vemo, da jih je precej, ki ne ustrezajo temu profilu,” je dejal. “Prav tako je precej takih, ki so starejši od 50 let.”
Ali hujšanje pomaga?
Glede na vse dokaze, ki kažejo, da je visok indeks telesne mase dejavnik tveganja za nastanek raka, je logičen sklep, da bi morala izguba odvečne telesne maščobe zmanjšati to prekomerno tveganje.
Nekatere raziskave so se osredotočile na ljudi, ki so po bariatrični operaciji znatno shujšali, pri čemer so bili rezultati spodbudni. Študija, objavljena v reviji JAMA, je pokazala, da je med 5053 osebami, ki so bile operirane z bariatričnimi posegi, v 10 letih za rakom, povezanim z debelostjo, zbolelo 2,9 % oseb, v primerjavi s 4,9 % v skupini brez operacije.
Večina ljudi pa si prizadeva za manj dramatične načine zmanjšanja odvečne telesne maščobe, torej s pomočjo prehrane in telesne vadbe, zadnje čase pa tudi z ‘zdravili’. Nekateri dokazi kažejo, da lahko že majhna izguba telesne teže zmanjša tveganje za nastanek raka dojk in endometrija po menopavzi.
Skupna analiza iz leta 2020 je na primer pokazala, da je bilo med ženskami, starimi ≥ 50 let, pri tistih, ki so izgubile le 2 do 5 kg in to obdržale 10 let, tveganje za raka dojk manjše kot pri ženskah, katerih telesna teža je ostala nespremenjena. Še bolj pa je tveganje za nastanek raka zmanjšala bolj drastična izguba odvečne telesne maščobe – 9 kg ali več.
Druge raziskave pa kažejo nasprotno. Nedavna analiza je pokazala, da je pri ljudeh, ki so v zadnjih dveh letih shujšali s prehrano in telesno vadbo, tveganje za različne vrste raka večje kot pri tistih, ki niso shujšali. Je pa bilo povečanje tveganja precej nizko.
Vsi podatki torej kažejo, da je zelo pomembno, da že od mladih nog skrbimo, da smo vitki, se zdravo prehranjujemo in redno telovadimo – če pa smo zamudili, je pomembno, da začnemo čim prej.
PREBERITE TUDI: “Zdrava debelost” ne obstaja; vsaka debelost je brezpogojno škodljiva
