… preprosto nikoli. Med njimi je tudi Cameron Diaz, ki je v nedavnem intervjuju razkrila, zakaj je tako. Medtem, ko je Cameron poudarila, da zelo spoštuje vse mame, je sama že zgodaj vedela, da ne bo šla po njihovih stopinjah in ne bo imela otrok.
"Toliko dela je z otroki. Ko imaš poleg sebe še druga življenja, za katera si odgovoren – tega nisem želela sprejeti. To mi je olajšalo stvari. Otrok – to je cel dan in vsak dan najmanj 18 let," je povedala. "To, da nimaš otrok, sicer res lahko olajša stvari, a odločitev vseeno ni lahka. Rada sem zaščitniška do ljudi, a nikoli me ni mikalo, da bi postala mati. Toliko lažje mi je kot katerikoli izmed njih. In to je to. Ne pomeni, da življenje včasih ni težko. Sem, kar sem. Delam na tem, kar sem. Trenutno mislim, da mi gre dobro. Veliko sem naredila. In postalo mi je vseeno."
Vse pohvale odkritosti in iskrenosti Cameron, ki je kot zvezdnica svetovnega formata še toliko bolj izpostavljena raznoraznim ostrim kritikam in obsojanju ljudi, ki mislijo, da je postati mati žensko osnovno poslanstvo, ter da so ljudje, ki se odločijo, da ne bodo imeli otrok, sebični. Vendar se poraja vprašanje, ali je sebično imeti otroke, čeprav si jih ne želimo in biti slabi starši, ali je sebično vedeti, kaj si želimo in se odločati v skladu s tem?
Najprej moram reči, da je meni kar malo smešno, da je sebičnost v naši družbi tako neodobravana – zakaj pa ne bi smeli biti vsaj pri tako osebnih zadevah malo sebični? Sploh pa so teoretično na enak način sebične tudi ženske, ki imajo otroke – konec koncev jih imajo zato, ker si jih same želijo, torej razlog za imeti ali ne imeti otrok izhaja iz popolnoma istega vzgiba.
To je pa čisto njena stvar. Res ne vem zakaj bi bil to problem. Meni je večji problem štepanje otrok v smislu kolikor jih Bog da….to je veliko bolj sporno. In so potem reveži in kdaj še za v usta nimajo kaj dat.
Moje mnenje je, da odločitev ne imeti otroke ni stvar sebičnosti ampak odgovornosti. Nekdo, ki se zavestno odloči, da ne bo imel otroke, ker mu njegov slog življenja to ne dopušča, je to zelo pohvalna odgovorna odločitev. Pa naj bo vzrok ustvarjanje kariere ( predvsem ta se mi zdi precej tehten razlog za ne imeti otroke), želja po bolj lahkem, lažernem načinu življenja, sploh vseeno kaj je vzrok.
Ta odločitev pomeni, da se ta dotični, pošteno zaveda kaj je imeti otroke, da to ni samo malo nosečnosti in porod, pa malo previjanja in dojenja in nato adijo. Kajti vse našteto je tako majhen odstotek v pojmu starševstvo, to je le štart. To so ljudje, ki verjetno na to, biti starš, gledajo mnogo bolj odgovorno kot marsikdo ki to je.
Polagam pa na srce vsakomur, ki se je odločil za nestarševstvo, da naj ne klonijo pod pritiskom bedakov, ki jih morijo z večnimi vprašanji kako ali zakaj nimajo otrok, naj zaradi tega ne postanejo nanaklonjeni otrokom, kajti ta mala, res prečudovita bitja, niso kriva za neumnosti odraslih.