Anksioznost je danes (poleg depresije) najpogostejša duševna motnja. A anksioznost nekoč ni bila ‘motnja’, temveč le evolucijski odziv, ki je ljudem pomagal, da zaznajo nevarnost in se ustrezno zaščitijo. Naši predniki, ki so živeli v divjini in bili izpostavljeni raznim nevarnostim, med drugim divjim in strupenim živalim, napadom drugih plemen ipd., so morali imeti izostrene čute in biti zelo previdni, če so hoteli preživeti.
Tudi dandanes se človek še vedno tako odziva, čeprav v sodobni družbi to v večini primerov ni potrebno oz. nam prav nič ne pomaga (kvečjemu škoduje). A strokovnjaki ugotavljajo, da so anksiozne motnje, ki na prvi pogled nimajo razloga, praktično praviloma posledica travmatičnih izkušenj iz otroštva, predvsem čustvenih oz. psihičnih zlorab, pa tudi vseh ostalih oblik.
Kaj so pokazale raziskave o čustveni zlorabi v primerjavi s fizično?
Raziskovalka dr. Erika Lawrence je skušala ugotoviti, ali je psihična oz. čustvena zloraba enako huda kot fizična in prišla do zaključka, da je “čustvena zloraba najverjetneje veliko bolj škodljiva kot fizična”.
Članek, ki je bil pred kratkim objavljen v znanstveni publikaciji Chronic Stress, je pokazal, da ima stres v otroški dobi zelo hude kratkoročne in dolgoročne vplive na centralni živčni sistem žrtev, zaradi česar postanejo bolj podvržene duševnim težavam, med drugim depresiji; post-travmatski stresni motnji; bipolarni motnji in anksioznosti.
Zatorej če ste bili kot otrok podvrženi stresu, so vaši možgani in nevroendokrini sistem pretirano občutljivi na stres tudi kasneje v življenju, sploh na psihični stres. Pomagate si lahko s psihoterapijami in hipnoterapijami.
PREBERITE TUDI: Anksioznost in 10 nasvetov, kako se jo znebiti
