Posameznik izbere izobraževalno ustanovo predvsem z namenom doseganja svojih kariernih ciljev in razvoja svojih potencialov. Po diplomi pa se diplomanti velikokrat razkropijo ‘na vse konce in kraje’. Dolgoletne izkušnje kažejo, da so za uspešno delo in strokovni razvoj nujno povezovanje, druženje, sodelovanje ter izmenjava znanja in izkušenj.
Zakaj je torej dobro ostati v stiku z nekdanjimi sošolci?
Najlažje je to preko alumni klubov, ki jih ustanavljajo fakultete. Posameznik postane član kluba, ki ga deli s tistimi, ki so za izobraževanje izbrali isto ustanovo in so v času študija doživeli podobne izkušnje. Tako je alumni klub nekakšno nadaljevanje študija in deluje kot vez s tistim delom profesionalnega življenja, v katerem je posameznik najverjetneje najbolj inovativen in kreativen.
Alumni
Odnos med člani alumni kluba in izobraževalno ustanovo je vzajemen. Bolj ko so študentje in diplomanti (alumniji) določene izobraževalne institucije uspešni, bolj je le-ta prepoznana kot dobra, in obratno, boljša kot je izobraževalna institucija, več je za posameznika vreden njegov naziv. Tudi v finančnem smislu, seveda pa takšen imidž pomeni tudi določen prestiž. Izbira izobraževalne institucije je kompleksna odločitev, veliko je kriterijev, po katerih se odločamo. Prestiž morda izhaja iz zahtevnih strokovnih vpisnih pogojev, kar posledično selekcionira udeležence in s tem kasneje alumnije.
Kaj ponujajo?
V okviru alumni klubov imajo člani možnost, da gradijo poslovne in socialne mreže s kolegi podobnih interesov in ciljev ter seveda uživajo koristi, ki jih tovrstne mreže nudijo. Gre za izboljševanje položaja članov klubov na trgu dela, večanje možnosti za uresničevanje poslovnih in drugih ciljev. Preko tovrstnih klubov imajo člani možnost, da s svojim znanjem in z izkušnjami podprejo razvoj univerze oziroma fakultete, na kateri so diplomirali, kakor tudi razvoj ožjega in širšega poslovnega in družbenega okolja. S svojim delom in aktivnostmi prispevajo alumni klubi ne le k strokovnemu razvoju svojih članov, temveč h kakovosti in ugledu diplome svoje institucije. Ključni izziv šol je ustvariti program, ki nudi znanja, sposobnosti in kompetence za vodenje v prihodnosti. Ker je diploma in z njo naziv diplomanta večna, je naloga alumni klubov tudi skrbeti, da imajo njihovi pretekli študentje dostop do novih znanj in spoznanj ter s tem ponosno nosijo ime šole. Klubi nudijo programe za osvežitev znanja ter redna strokovna in družabna srečanja. Združujejo povezavo s šolo, nudijo nadaljnje izobraževanje in enako pomembno skrbijo za neformalni del utrjevanja odnosov. Neformalna povezanost pomeni tudi zaupanje med člani, zato je med njimi pogosto poslovno sodelovanje.
Alumni v tujini
V tujini imajo alumni klubi bistveno daljšo tradicijo; biti alumni in pripadati izobraževalni inštituciji posamezniku pomeni predvsem čast. Kultura pripadnosti izobraževalni inštituciji je v zahodnih državah (predvsem v ZDA) bistveno razvitejša kot v Sloveniji. Stanje pri nas se lahko primerja predvsem s stanjem v skandinavskih državah. Glavni namen alumni klubov ameriških poslovnih šol je financiranje, saj so mnogim ameriškim poslovnim šolam prav donacije in sponzorstva članov alumni kluba (posameznikov, ne podjetij) glavni vir financiranja. Alumni pisarne spadajo po številu zaposlenih med največje oddelke šol, med najpomembnejšimi funkcijami direktorja ali dekana šole pa je “found raising”oziroma zbiranje denarja. Poleg alumni kluba imajo pogosto še klub prijateljev in simpatizerjev, pri katerih pa je namen isti. V Evropi je vloga financiranja manjša, čeprav so obvezne članarine pogoste. Skandinavskim poslovnim šolam je podobno kot nam najpomembnejša vloga sodelovanja in vzpostavljanja vezi s poslovnim svetom. Pripadnost diplomantov in zavedanje pomembnosti, na kateri instituciji posameznik pridobi diplomo, je vedno večje, temu posledično pa bo večja tudi vloga in pomen alumni klubov.
Podjetja in njihovi klubi
Podobno kot alumni klubi izobraževalnih institucij so oblikovani klubi podjetij. Ko posameznik zapusti podjetje, ga obravnavajo kot svojega alumnija, ki bo širil svoje pozitivne izkušnje. Zelo razvit alumni imata npr. Microsoft in McKinsey, ki se zavedata vrednosti takšnega početja. Velika večina zapusti podjetje zadovoljna, podjetje pa si lahko obeta v prihodnosti nove stranke. Microsoft nekdanjim zaposlenim omogoča številne prednosti, od cenejših produktov do različnih svetovalnih pomoči.
V Sloveniji podobnih združenj še ni, ker je Slovenija na nek način tako majhna, da se vsi tako ali tako poznamo in podjetja še ne verjamejo v njihovo uporabnost, po drugi strani pa tudi poslovna mentaliteta oziroma okolje še ni dovolj zrelo. Pri nas se v veliki večini primerov, ko se nekdo odloči zapustiti neko podjetje, nanj gleda kot na neke vrste izdajalca, to se mu zameri.
