Test cvrtnikov z manj olja: novi cvrtniki bolj pečejo kot cvrejo

… ki si klasično pripravljene ocvrte jedi zaradi velike količine olja le redko privoščijo. Testirali smo 9 cvrtnikov, za katere smo odšteli med 80 in 300 evri. Prav najdražji pa je tokrat prejel najboljšo oceno med testiranimi izdelki 'dobro', 5 jih je prejelo oceno 'povprečno', kar trije pa 'pomanjkljivo', in sicer predvsem zaradi slabih ocen za učinkovitost in porabo energije.

 

Testi razkrivajo, kako učinkoviti so ti aparati z novo tehnologijo pri pripravi ocvrte hrane, kako hitri in enostavni so za uporabo, pa tudi kakšna je tako ocvrta hrana. Strokovnjaki menijo, da novi cvrtniki bolj pečejo kot cvrejo, kar glede na način delovanja ne preseneča, lahko pa poznavalce prave ocvrte hrane odvrne od nakupa.

 

V osnovi ločimo dve vrsti cvrtnikov, klasične, v katerih živila toplotno obdelujemo v vročem olju tako, da v njem plavajo, in cvrtnike, v katerih potrebujemo la malo olja, da z njim 'namastimo' živila, toplotno pa jih obdelujemo z vročim zrakom. "Razlika v tehnološkem procesu se seveda odraža tudi pri okusu jedi. Prednost klasičnih cvrtnikov je v tem, da omogočajo natančno nastavitev in vzdrževanje ustrezne temperature olja, kar zagotavlja, da se živila prepečejo, ne pa izsušijo, obdajo se le s hrustljavo skorjico, vsa količina pa je enakomerno zapečena. Slaba stran teh izvedb pa je velika poraba olja, čeprav ga lahko pri skrbni uporabi uporabimo večkrat. Cvrtniki z novo tehnologijo potrebujejo za pripravo le kakšno žlico olja, ki 'namasti' živila zgolj po površini, pečejo pa se z vročim zrakom. Prednost tako pripravljenih živil je v tem, da vsebujejo precej manj maščobe kot klasično pripravljena ocvrta živila, so pa po mnenju mnogih 'pečena' in ne 'ocvrta'," je pojasnila razliko med klasičnimi in novodobnimi cvrtniki Dušica Breskvar iz Zveze potrošnikov Slovenije.

 

Uporaba aparatov z novo tehnologijo je enostavnejša, poleg tega omogočajo širšo uporabo, v njih lahko tudi pečemo, na primer kolač. Opazne so tudi razlike v cenah, novi cvrtniki so dražji.

 

Testiranje cvrtnikov smo izvedli tako, da smo v njih cvrli zmrznjen krompirček in preverjali, kako delujejo. Merili smo temperaturo, čas cvrenja in ocenili senzorične lastnosti, merili pa smo tudi porabo energije in ocenili njihove uporabne značilnosti, na koncu pa tudi, kako varni so. Metodologija, ki smo jo uporabili, je bila povsem enaka kot pri ocenjevanju klasičnih cvrtnikov.

 

Spremljali smo temperaturo olja ob vlaganju krompirčka v posodo aparata in med cvrenjem in ugotovili, da temperatura zelo niha, pa tudi razlike med posameznimi cvrenji so večje od pričakovanih, kar seveda pomeni slabše ocene. Medtem ko klasične cvrtnike odlikuje prav natančnost vzdrževanja nastavljene temperature olja, so novi cvrtniki za ta kriterij dobili slabe ocene, trije med njimi celo negativno oceno.

 

Cvrtniki pa so razočarali tudi z relativno veliko porabo energije. Cvrenje z vročim zrakom je počasnejše, še toliko bolj zaradi nihanja temperature. Varčen je bil le zmagovalni model. So pa novi modeli v primerjavi s klasičnimi cvrtniki prav vsi prijaznejši in varnejši za uporabo.

 

Med ocvrto hrano v klasičnem cvrtniku in cvrtniku z novo tehnologijo so razlike. Zato priporočamo, da pred odločitvijo za nakup novega cvrtnika, v katerem cvremo z manj olja, dobro premislite, kaj je za vas pomembneje: uživanje ocvrtih dobrot z manj maščobe, kar je prednost cvrtnikov brez olja, ali pristna hrustljava skorjica na ocvrtih živilih, ki jo lahko pričaramo le s klasičnimi cvrtniki.

 

Rezultati testiranja so objavljeni v reviji ZPStest, 2/2017 in na www.zps.si.