… posvečajo novorojenčku, bolj malo pa partnerju. To vodi v nezadovoljstvo z odnosom in partnerstvom in manj spolnih odnosov, kar povzroči, da medsebojno osvajanje in izkazovanje naklonjenosti med partnerjema preide le v skrb za otroka. Raziskovalci so želeli ugotoviti, če je podoben trend prisoten tudi v drugih državah, kjer imajo zelo nizko stopnjo ločitev.
Tako so izprašali 260 filipinskih žensk, starih med 18 in 35 let, med katerimi jih je 155 še dojilo. Izpolnile so vprašalnik o spolni funkciji, menstrualnem ciklu ter kako zadovoljne in predane so v trenutnem odnosu. Večina žensk je bilo poročenih, dobro izobraženih in so imele v povprečju 2 do 3 otroke.
Doječe ženske, ki so imele menstruacijo, so bile bolj spolno aktivne in predane kot ostale, kar nakazuje na porast v spolni aktivnosti po porodu, ki je celo višja kot pred njim. Po mnenju raziskovalcev je to skladno s strategijo, po kateri ženske tudi po porodu še posvečajo partnerjem. Več spolnosti po porodu pomeni trajna ‘investicija’ v osrečujoč, izpolnjujoč odnos, v katerem bodo tudi prihajajoči otroci rasli v najboljšem možnem okolju.
Za matere v stresnih razmerjih – naj si bo nezadovoljstvo s partnerjem ali pomanjkanje drugih vrst podpore – spolnost ni prioriteta, zato se osredotočajo na novorojenca. “Čeprav doječe ženske morda niso ravno proaktivne v spolnosti, se pozitivno odzovejo na spolne pobude partnerja. Ohranjanje partnerskega odnosa je zelo pomembno, če je partner dober in ‘koristen’ v odnosu in se udeležuje pri starševskih nalogah,” so povedali raziskovalci.
Raziskovalce sedaj zanima, ali so na odzive udeleženk vplivale kulturne razlike in norme ter opozorili, da so ženske brez otrok bolj oklevajoče pri zaznavanju odprtosti ali uživanju v spolnosti kot tiste, ki so rodile. Na Filipinih sicer veliko parov tudi po poroki živi pri svojih starših, še zlasti, če še nimajo otrok.
